Novice Svet24

Odločitvi prvostopenjskega in drugostopenjskega delovnega sodišča je Pirc Musarjeva sporočila preko družbenega omrežja Twitter. Pirc Musarjeva se je obrnila na delovno in socialno sodišče, ker Radiotelevizija Slovenija (RTVS) z njo ni sklenila pogodbe o zaposlitvi kljub temu, da jo je programski svet 7. aprila izvolil za generalno direktorico.

Potem ko je DZ razrešil dva svetnika zaradi neizpolnjevanja pogojev, je namreč programski svet obnovil postopek imenovanja. Delovno in socialno sodišče je nato izdalo začasno odredbo za zaustavitev postopka imenovanja direktorja RTVS, zato je programski svet RTVS 18. junija sklenil, da zamrzne vse aktivnosti v zvezi z imenovanjem, dokler bo začasna odredba veljala oz. do pravnomočne odločitve sodišča. Na omenjeno začasno odredbo je RTVS vložila ugovor, ki pa ga je sodišče zavrnilo.

RTVS je zato vložila pritožbo, ki jo je prvostopenjsko sodišče odstopilo v reševanje višjemu sodišču. Višje delovno sodišče je sedaj pritožbi RTVS torej ugodilo. To pomeni, da je zadeva pravnomočna in začasna odredba ne velja več, je za STA pojasnila Pirc Musarjeva. Tako se lahko imenovanje novega generalnega direktorja RTVS nadaljuje.

Prav tako je po pojasnilih Pirc Musarjeve prvostopenjsko sodišče, torej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, zavrglo tožbo, ki jo je zoper RTVS vložila ona zaradi nesklenitve pogodbe o zaposlitvi. Odločitev je sodišče utemeljilo s razlogom, da spor o isti zadevi hkrati poteka pred dvema sodiščema. Tako je po navedbah Pirc Musarjeve sklenilo, čeprav je bilo pred izdajo sklepa obveščeno o tem, da je vrhovno sodišče potrdilo sklep upravnega sodišča o nepristojnosti za odločanje v zadevi.

Mediaspeed

Pirc Musarjeva se je zaradi nesklenitve pogodbe o zaposlitvi namreč najprej obrnila na upravno sodišče, ki pa se je izreklo za stvarno nepristojno. Poleg tega Pirc Musarjeva navaja, da je prvostopenjsko delovno in socialno sodišče ocenilo, da zoper sklep o razveljavitvi imenovanja Pirc Musarjeva nima pravnega sredstva. Pirc Musarjeva je zato nad odločitvijo delovnega sodišča razočarana, nanjo se bo pritožila. Še posebej je nad sodbo razočarana v delu, kjer je sodišče zapisalo, da je šlo pri obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja za fazo v postopku imenovanja, in da zoper odločitev, s katero so razveljavili sklep o njenem imenovanju, nima sodnega varstva.

Sodišče obnovo postopka navaja v narekovaju, kar Pirc Musarjevo napeljuje na misel, da tudi sodišču ni jasno, kaj naj bi ta obnova postopka bila. Ob tem pa se sodišče po navedbah Pirc Musarjeve v ničemer ne opredeli do vprašanja o dopustnosti obnove postopka, še posebej ne o njeni dopustnosti na podlagi določil zakona o splošnem upravnem postopku.

Zdi se ji, "da popolnoma nerazumna in eklatantno nezakonita odločitev", kot je razveljavitev končne odločitve o imenovanju generalnega direktorja s sklicevanjem na zakon o upravnem postopku, lahko pripelje do situacije, ko bo za sodišča primer tako nenavaden, da posameznik ostane brez pravnega varstva. To pa po njenem lahko pomeni, da odslej nobeno imenovanje predstojnikov v javnih zavodih ne bo več končno, ampak si bo organ vselej lahko premislil.