Šestega maja ste dopolnili štirideset let. Zdaj kaj drugače gledati na življenje?
Ne, sploh ne. Zdaj mi je vse jasno. Lepa leta so to, in če svoje življenje popestriš še z otrokom, kot je Marli, si česa lepšega ne moreš želeti. Z leti se nikoli nisem obremenjevala in tudi zdaj se ne. Počutim se dobro in to je glavno.
Praznovali pa ste, kajne?
Ja, seveda. Bili sta dve zabavi, ena za sorodnike, druga za prijatelje. Priznati moram, da smo se na obeh imeli prav luštno. Tako se nisem odločila po naključju. Sorodniki so eno, prijatelji drugo. Praznovali smo pri mojih starših, ki živijo na vasi v okolici Ljubljane, kamor so se preselili pred dvajsetimi leti.
Jih pogosto obiščete?
Vsak konec tedna, če je lepo vreme in sonce in s partnerjem nimava drugih obveznosti. Na srečo živijo blizu Ljubljane in otroka ni treba utrujati z dolgimi vožnjami. Tudi Marli se tam počuti dobro, čeprav tudi sicer skrbimo, da je vsak dan na dolgem sprehodu, ki traja vsaj dve uri. Najraje zaspi v vozičku.
Kako dojemate materinstvo?
To je poseben občutek, ki ga je težko opisati. Otrok te bogati. Ne bom rekla, da so se moja čustva spremenila, prej to, da je prišel trenutek, ki sem ga že zelo dolgo čakala in me je nekako izpopolnil. Morda je k temu pripomogla tudi nosečnost, ki je potekala čisto normalno in nisem imela težav.
Je šlo tudi pri porodu tako gladko?
Rodila sem v postojnski porodnišnici, s carskim rezom. Partner je bil ves čas z menoj, le pri samem posegu ne. Je pa Marli prvi vzel v naročje. Tako sva se dogovorila že pred porodom in očka bi deklico prvi prijel tudi, če bi bil porod naraven.
Ste si želeli punčko?
Že v osnovni šoli smo si vse punce želele, da bi imele punčke, in tako sem bila, ko sem izvedela, da bo punčka, res vesela. Na to sem se pripravljala vso nosečnost; pri punčkah si lahko daš malo več duška pri oblačenju, sicer pa je Marli velikokrat oblečena čisto po fantovsko, ker ima sestra sina, starega dve leti, in marsikaj podeduje od njega.
Sta si s sestro blizu?
Sva, ampak žal živi v tujini. Ko je bila v New Yorku, sva se videvali kar pogosto, zdaj, ko je v Torontu, pa veliko redkeje. Ljubezen do Američana, ki je postal njen mož, je bila tako močna, da se je preselila na drugi konec sveta. Saj se pogosto slišiva po Skypu, a to ni isto. Veliko bi si imeli povedati, tudi o izkušnjah z dojenčki.
Pogrešate zabave, nočno življenje?
Ne. Izživela sem se v dvajsetih letih, vendar ne tako, kot bi si kdo mislil. Če delaš v teatru, za nameček pa pripravljaš še oddajo na televiziji, ti ostane bore malo časa za zabavo. Oddaja Tistega lepega popoldneva, ki sem jo štiri leta vodila na TV Slovenija, je bila nekaj posebnega. Naložila mi je veliko dela, vendar sem bila zaradi nje bogatejša, ker sem vedno znova gostila zanimive sogovornike. Sicer pa imam toliko zabave, koliko je potrebujem.
So noči z dojenčkom naporne?
Nikakor ne. Marli že od vsega začetka pridno spi in se le redko zbuja.
Kdo dežura, če je ponoči vendarle nemirna?
Oba, enkrat eden, drugič drug. S partnerjem si ne deliva vlog, ne pri otroku ne v gospodinjstvu. Zdaj, denimo, ko imava medve intervju, on doma pazi otroka in kuha kosilo, drugič pa bom to počela jaz. Oba poprimeva za vsako stvar, če je treba.
Kje je Marli zdaj, ko ste začeli delati?
Doma pri očku. Na srečo je v svobodnem poklicu in ima precej fleksibilen delavnik, tako da lahko usklajujeva varstvo, sicer pa bo šla jeseni v jasli.
Se bojite, kako bo to sprejela? Da bo žalostna, prestrašena, bo jokala?
Sploh se ne bojim zanjo, rada ima ljudi in se hitro navadi nanje. Mislim, da se bo vrtcu dobro znašla in ji bo všeč.
Ima vaš ali očkov značaj?
Odločna je in ve, kaj hoče. To ima po meni. Je pa tudi izredno družabna, kar je podedovala po očku. Sicer pa se bo vse to pokazalo pozneje, med odraščanjem.
Ste človek, ki vas kaj vrže iz tira, prizadene?
Seveda me. Odkar sem mama, me najbolj prizadene, kadar so v kakšno tragedijo vpleteni otroci.
Čeprav ste rodili, ste ohranili lepo postavo. Kako vam je uspelo?
Migati je treba. V nosečnosti sem se zredila za neverjetnih 30 kilogramov. Nekaj je šlo dol že takoj po porodu, potem pa sem redno obiskovala pilates in tekla. Sem nekdanja atletinja in mi to ne povzroča težav, z Marli pa sva tudi pogosto na sprehodih, ki lahko trajajo ure.
Kakšen je vaš odnos do lastnega telesa, golote? Bi zaigrali v ljubezenskem prizoru ali goli, bi se goli fotografirali za revijo?
Igralka sem in vloge od nas zahtevajo marsikaj. Tudi ljubezenski prizori so že bili. Igralci to pač jemljemo kot sestavni del svojega dela. In če malo pomislim, še ni bilo vloge, ki bi jo zavrnila. Glede golote v revijah pa: ne, nikoli se ne bi fotografirala gola. S tem se tudi moj partner gotovo ne bi strinjal. Pred leti sem se sicer nekoč fotografirala za Playboy, a sem bila le malo bolj razgaljena in ne povsem gola. So stvari, ki jim mora človek hraniti zase in jih deliti zgolj z nekom, ki mu je blizu.
Je težko igrati ljubezenske prizore?
To je pač vloga, v katero se moraš vživeti, je pa lažje, če je med igralcema kemija. Včasih se igralca, ki igrata ljubezenske prizore, tudi zaljubita. Meni se to še ni zgodilo.
Kdaj igrate tudi v zasebnem življenju?
Ne, igralci svoje igralske želje izživimo na odru in nam potemtakem ni treba igrati v zasebnem življenje. Je pa res, da sem diplomat. To pa. Ljudje imajo o igralcih največkrat napačno predstavo. Mi igralske vloge puščamo v gledališču, domov pa prihajamo kot povsem vsakdanji ljudje.
Ljudje vas na cesti prepoznavajo. Je to za vas moteče?
Ne, ni, še posebno zato, ker tega ni prav veliko. Se pa včasih prav čudim, ko me kdo pokliče Anči, po vlogi, ki sem jo igrala v nanizanki TV Dober dan, in to pred petnajstimi leti.
Menite, da je pošteno, da so televizijski voditelji veliko bolj znani in priljubljeni kot igralci?
Televizija je zelo gledan medij, tako da to niti ni čudno. Voditelj pride k vam v dnevno sobo, gledališče moramo obiskati.
Pogrešate televizijo in voditeljske vode? Vaš še vedno mikajo?
Po pravici povedano, me. Televizija je medij, ki te zastrupi. Če bo prišla prava ponudba, se je najbrž ne bom branila.
Katero vlogo bi radi odigrali na odru?
Od nekdaj sem si želela igrati Shakespearjevo Julijo, vendar se mi ta želja ne bo nikoli izpolnila. Za to vlogo sem prestara.
Si želite, da bi Marli šla po vaših stopinjah in postala igralka?
Ne, igralski poklic je težak in naporen. Tako reče večina igralcev svojim otrokom, kljub temu pa jih je veliko, ki se odločijo za igralstvo.
Bliža se poletje, v gledališču pa se sezona počasi končuje in lahko si boste privoščili dopust. Kam greste letos?
Nisva se še odločila, po vsej verjetnosti pa kam v Grčijo. Oba sva zaljubljena vanjo in v deskanje na vodi. Čeprav bova imela s seboj otroka, si bova dala duška. Sicer ne skupaj, ampak vsak po svoje, saj bo moral eden od naju paziti Marli.
Kot sem razbrala iz najinega pogovora, neradi izpostavljate družino, kajne?
Že od nekdaj sem želela ločiti službo in zasebnost, zdaj, ko imam družino, pa sem pri tem še toliko doslednejša. Če ljudje na cesti prepoznavajo mene, zakaj bi morali še mojega partnerja in otroka? Sicer pa imam občutek, da sem vam o svoji zasebnosti že tako povedala preveč.
