Novice Svet24

Generali Investments d.o.o.

Poznamo več vrst varčevanja, kot so klasično varčevanje denarja na varčevalnem računu na banki pa vse do vlaganja v vzajemne sklade, nepremičnine in delnice.

Katera vrsta varčevanja je najbolj donosna?

Nedvomno je najbolj donosno varčevanja v delnicah, ki pa je hkrati tudi najbolj tvegan način varčevanja. Vendar s pravim pristopom, ustrezno dolgo dobo in ustrezno razpršitvijo lahko tveganje občutno zmanjšamo. Pristop varčevanja ali investiranja na borze bi moral biti podoben pristopu kupovanja v trgovinah, in sicer: več se kupuje, ko cene padejo in manj, ko se cene dvignejo. Podobno bi morali ravnati, ko kupujemo delnice na borzi ali točke vzajemnega sklada, saj ko cene delnic ali točk vzajemnih padejo, lahko kupimo več kot takrat, ko cene zrastejo.

Za nepoučene vlagatelje je najbolj primerno, da vlagajo v vzajemne sklade, ker zanje skrbi ekipa upraviteljev in finančnih svetovalce, ki skrbijo za naložbe, za pravo razmerje med posameznimi naložbami in predlagajo ustrezno razpršitev ter nadzorujejo tveganje. Tako torej namesto vlagateljev skrbijo za naložbe. Donosnost vzajemnih skladov je tako nekoliko nižja od splošnega kapitalskega trga, saj za svojo storitev upravljanja zaračunavajo upravljalsko provizijo, ki pa je že upoštevana in vkalkulirana v objavljenih donosih posameznega sklada na tečajnici.

Katere oblike varčevanja se najbolj poslužujejo Slovenci?

Še vedno najbolj prevladuje varčevanje v bančnih produktih, saj so nam ti poleg nepremičnin najbolj blizu in to smo se tudi v otroštvu naučili od svojih staršev. Že pri pregledu podatkov Banke Slovenije lahko vidimo, da imamo Slovenci na bankah kar več kot 23 milijard evrov in od tega je več kot tri četrtine denarja na računih, ostalo pa v depozitih. V domačih vzajemnih skladih pa je le okoli 3,6 milijarde evrov sredstev. V razvitih državah je to razmerje bolj uravnoteženo.

Koliko denarja ima privarčevanega povprečen Slovenec?

Na podlagi podatkov, ki so dostopni vsakomur, lahko rečemo, da ima povprečni Slovenec približno 35.000 evrov finančnega premoženja.

Uvedba ležarin na visoka stanja in odzivi na uvedbo le-teh

Varčevalcev ni tako zelo prizadel dodaten strošek, kot jih je prizadela uvedba ležarin. Veliko varčevalcev to dojema zelo osebno predvsem zaradi tradicionalne navezanosti na varčevanje in zaupanje v banke. Večinoma ni pričakovati večjih premikov sredstev, se bo pa še vedno nekaj varčevalcev (predvsem podjetij) odločilo za preoblikovanje svojih prihrankov in jih bodo po vseh verjetnosti preusmerili v oblike, ki jim bodo prinesle večje donose z manjšimi stroški. Prve oblike, po katerih posežejo varčevalci, so običajno nakupi nepremični, nato pa se odločijo še za ostale oblike, kot so vlaganje v delnice in vzajemne sklade.

Vpliv epidemije Covid-19 na varčevanje v slovenskih gospodinjstvih

V letu 2020 je epidemija močno vplivala na padec potrošnje, po drugi strani pa se je varčevanje gospodinjstev dvignilo. Po ugotovitvah Banke Slovenije se je stopnja varčevanja v slovenskih gospodinjstvih v letu 2020 povečala za 25 odstotkov. Glavni dejavnik za naraščanje stopnje varčevanja pa je bilo prisilno varčevanje, ki je bilo povezani z nezmožnostjo trošenja v času epidemije.