Varčevanje je redno dajanje denarja na stran. Gre za zavestno odločitev, da dela prihodkov ne bomo potrošili. Pri tem ne gre le za odrekanje, ampak tudi za nadzor nad osebnimi financami, s pomočjo katerega se izognemo manj potrebnim izdatkom v korist večje finančne varnosti in za nakup stvari, ki so za nas pomembnejše. To vam bo najbolje uspelo, če boste svoje izdatke in prihranke načrtovali in redno beležili. Seveda so sredstva, ki so nam na voljo za varčevanje omejena, pomembno pa je, da nam varčevanje preide v navado in da se ga lotimo sistematično. To velja za vse, tako za tiste, ki imajo nizke dohodke, kot za tiste, ki zaslužijo več. Če je le mogoče, poskusite vsak mesec privarčevati vsaj nekaj, ker ni pomembno samo, koliko varčujete, ampak tudi vztrajnost in stalnost, saj je tudi z majhnimi koraki mogoče ustvariti lepe prihranke.
Kljub temu, da z rednim varčevanjem povečamo finančno varnost in da je to najbolj enostaven in učinkovit način za doseganje finančnih ciljev, je še vedno veliko takih, ki ne varčujejo redno. Denarja, ki ga ne potrebujemo za tekoče stroške ni smiselno puščati na bančnem računu, bolje, da ga hranimo ločeno, saj bo tako manjša verjetnost, da ga bomo zapravili. Vsak mora najprej poskrbeti za svojo finančno varnost danes, zato moramo najprej privarčevati denarno rezervo, ki je namenjena naši finančni zaščiti v primeru nepredvidenih večjih izdatkov ali nepredvidenih dogodkov, na primer izpad rednega dohodka zaradi izgube službe ali nesreče. Višina denarne rezerve je odvisna od potreb in situacije vsakega posameznika, saj gre za rezervo, ki nam bo v danih okoliščinah omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov.
Varčevanje naj bo na vrsti pred investiranjem. Denar, ki je namenjen za vašo finančno zaščito in kratkoročne finančne cilje, tiste, pri katerih je na prvem mestu varnost, pa je treba varčevati v hitro dostopnih denarnih naložbah, kot so bančne vloge, kratkoročni depoziti in tudi skladi denarnega trga.
Investiranje
Vlaganje oziroma investiranje denarja je proces uporabe denarja za nakup različnih naložb (delnic, obveznic, vzajemnih skladov), ki imajo verjetnost, da bodo sčasoma ustvarile večjo stopnjo donosa kot denar, ki ga varčujemo na banki.
Če ste že privarčevali denar za finančno zaščito in vam obrestovanje prihrankov na banki ne zadostuje, je del denarja vsekakor smiselno, potencialno bolje, oplemenititi na primer na kapitalskih trgih. Investiranje denarja je en korak naprej od varčevanja in je primerno za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, na primer za pokojnino ali štipendijo, za dosego katerih lahko izberemo bolj tvegane in na drugi strani, zgodovinsko gledano, tudi bolj donosne delniške naložbe.
Preden se lotimo investiranja, je pomembno, da se seznanimo, za kakšno vrsto naložbe se odločamo. Razmisliti je treba tudi o tem, koliko smo pripravljeni tvegati oziroma kakšna nihanja so za nas sprejemljiva. Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev so na kratek rok lahko zelo velika in tega se moramo zavedati že na začetku. Izbrati moramo torej naložbe, ki čim bolj ustrezajo našemu profilu ali tipu vlagatelja.
Za nekoga, ki želi želi del svojih razpoložljivih sredstev investirati v nakup vrednostnih papirjev, so dobra izbira vzajemni skladi. Gre za eno od najbolj uveljavljenih oblik investiranja v razvitem svetu, poleg reguliranosti in nadzorovanosti jih odlikuje tudi enostavnost ter likvidnost. Njihova velika prednost je v tem, da so dostopni tudi malim vlagateljem. Naložba v sklad nam omogoča tudi večjo razpršenost premoženja kot neposredne naložbe v delnice. Za vlagatelje, ki še nimajo izkušenj z vlaganjem na kapitalske trge, je priporočljivo, da svoja presežna sredstva v vzajemne sklade vlagajo postopoma. S tem, ko se odločimo za redna mesečna vplačila v sklade, izkoristimo pozitivno stran nihanja na trgih, saj enote skladov kupujemo, ko tečaji rastejo in tudi takrat ko padajo. Na ta način dobimo ugodno povprečno nakupno ceno, kar nam dolgoročno omogoča doseganje povprečnega donosa, ki ga prinaša kapitalski trg.