Novice Svet24

Osebni arhiv

Kdaj bo prišlo do popravkov? Na žalost ne ve nihče. Kaj bo sprožilo popravke? Ponovno ne ve nihče. Dejstvo pa je, da trgi nihajo in da za vsakim bikovskim trendom pride medvedji trend in obratno.

Ravno zato moramo biti vlagatelji oziroma naš naložbeni portfelj na to pripravljeni. Toda kako se pripraviti? Kot prvo se je treba zavedati, da je edina stvar, ki jo lahko nadziramo sestava našega naložbenega portfelja in ne finančni trg, na katerega nimamo vpliva in je nepredvidljiv. Bistveno je, da se investiranja že na začetku lotimo premišljeno, to pomeni, da naredimo osebni naložbeni načrt. Naložbena pot je namreč dolga, načrt pa nam pomaga, da smo na tej poti vztrajni in disciplinirani in ne sprejemamo prenagljenih in nepremišljenih, čustvenih odločitev. Prav odločitve na podlagi čustev sodijo med največje pasti pri vlaganju na kapitalske trge in so vlagateljev največji sovražnik, saj nam zameglijo razum tako ob borzni paniki kot evforiji in nas pripeljejo do tega, da naredimo napačno potezo, ki ne prinese dobrih rezultatov, temveč le izgubo.

Za izdelavo trdnega naložbenega načrta si moramo najprej odgovoriti na nekaj vprašanj, saj recepta za univerzalni osebni naložbeni načrt ni. Vprašati se moramo, kaj želimo narediti s svojim finančnim premoženjem oziroma presežki, ki smo jih ustvarili, ker je izbira naložb, če poznamo cilje veliko lažja in to nam bo pomagalo oblikovati zanesljiv naložbeni načrt, ki bo temeljil na naših ciljih. Če vlagate za dolgoročne finančne cilje in potrebe, na primer za starost, se vsekakor držite zadane naložbene strategije in ne pozabite, da borznim padcem zmeraj sledi rast. Daljši je naložbeni čas, večja je verjetnost, da boste dosegli svoj naložbeni cilj. Najbolj negotovo je namreč doseganje naložbenih ciljev za vlagatelje, ki ves čas prežijo na kratkoročne priložnosti na trgu. Pri investiranju presežnih sredstev je pomembno, da poleg ciljev definiramo tudi čas varčevanja in opredelimo stopnjo tveganja, ki smo jo pripravljeni sprejeti. Torej že na začetku je treba razmisliti o tem, koliko smo pripravljeni tvegati oziroma kakšna nihanja so za nas sprejemljiva. Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev navzgor in navzdol so namreč na kratek rok lahko zelo velika in tega se moramo zavedati. Dejstvo je, da je za večje donose treba sprejeti večje tveganje in da so delniške naložbe dolgoročne in kot take niso primerne za vlaganje prihrankov, ki jih bomo potrebovali v kratkem. Za kratkoročne cilje so bolj primerni varni finančni produkti.

Ključni del osebnega naložbenega načrta je izbor pravilne naložbene politike, ki ustreza našim pričakovanjem in je ustrezno raznolika, predvsem v smislu razporeditve naložb med različne naložbene razrede- delnice, obveznice in denar. S tovrstno razpršitvijo namreč dosežemo nižjo nihajnost našega portfelja. Ob tem velja poudariti, da previsoka izpostavljenost delniškim naložbam v večini primerov ni priporočljiva. To smo lahko videli tudi med zadnjo krizo, ko so slovenski vlagatelji zaradi neustreznih razmerij med naložbenimi razredi oziroma previsoko tveganimi naložbami izgubili veliko več kot vlagatelji na razvitih zahodnih trgih. Tipičen naložbeni portfelj naših vlagateljev je na žalost še vedno premalo raznolik.

Ključ do uspešnega varčevanja na splošno, kot tudi varčevanja v vzajemnih skladih je predvsem jasna opredelitev naložbenih ciljev in takšna razporeditev premoženja na osnovne naložbene razrede, ki ustreza našemu finančnemu profilu. Ob tem pa je zelo pomembno, da vztrajamo pri ustrezno začrtani naložbeni strategiji, ki jo seveda občasno preverimo in po potrebi tudi spremenimo,predvsem v smislu razmerja med osnovnimi naložbenimi razredi in v skladu s približevanjem finančnega cilja.