Aktivno prebivalstvo v Sloveniji se nedvomno sprašuje, koliko bo znašala in kako priti do dostojne pokojnine. Vse bolj se namreč zavedamo, da pri zagotavljanju naših pokojnin trenutni državni ukrepi ne bodo zadostovali, saj se število aktivnega prebivalstva zmanjšuje, posledično se zmanjšujejo tudi vplačani prispevki za pokojnine sedanjih upokojencev, zato bodo pokojnine vse nižje.
Kljub zavedanju, da bo v prihodnje potrebna temeljita reforma pokojninskega zavarovanja, se je treba zavedati tudi dejstva, da bomo morali sami poskrbeti za dostojno pokojnino v prihodnosti. To pa lahko naredimo tako, da začnemo varčevati že dovolj zgodaj, torej že v času delovne dobe.
Ljudje navadno začnemo prepozno varčevati za pokojnino. Prednost dajemo drugim stvarem, kot so na primer novo pohištvo, avtomobil in stanovanje. Večina se žal ne zaveda, da bo najdražja stvar, ki jo bomo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Varčevanje za varno starost pri nas nima tradicije, saj še vedno menimo, da bo za varno starost poskrbljeno z obveznim pokojninskim zavarovanjem.
Vzrok za pomanjkanje ozaveščenosti o nujnosti varčevanja za starost je tudi izgovor, da ne bomo dočakali pokojnine, saj bomo tako ali tako delali do smrti. Država je z uvedbo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja dala jasno znamenje, da moramo za varno starost vsaj delno poskrbeti tudi sami, oziroma, če smo zaposleni pri delodajalcu, ki ima pripravljen pokojninski načrt, nam pri tem lahko pomaga tudi delodajalec.
Na kakšen način lahko za spodobno življenje po upokojitvi poskrbimo sami?
Treba je začeti varčevati. In to takoj – čas je pri tem lahko naš sovražnik ali zaveznik. Zelo pomembno je, da je vsakdo od nas aktiven in začne varčevati, kolikor hitro je mogoče. Varčujmo, kolikor zmoremo, in pri varčevanju vztrajajmo. Prej kot začnemo varčevati in dlje, ko to počnemo, lažje in z nižjimi vložki zagotavljamo, da bomo ob upokojitvi obdržali življenjski standard na nivoju, ki smo ga vajeni.
Varčujemo lahko na različne načine oziroma v različnih oblikah. Vlagamo lahko v nepremičnine (kupimo stanovanje z namenom, da ga bomo oddajali) ali drage kovine (na primer zlato), varčujemo v banki, v vzajemnih skladih ali zavarovalnicah, sklenemo naložbena ali klasična življenjska zavarovanja ali prostovoljno pokojninsko varčevanje v zavarovalnicah oziroma pokojninskih družbah. Vsako od njih ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Seveda so med različnimi vrstami varčevanja razlike, posebno v donosih in tveganjih, zato je pametno, da posameznik varčuje v različnih oblikah, saj ni pametno vseh jajc nositi v eni košari.
Če si želite graditi vaše prihranke korak za korakom in si izbrati varčevanje za pokojnino, je vplačevanje rednih mesečnih zneskov v več različnih skladov oziroma paket skladov zelo primerna izbira. Sistem varčevanja v varčevalnem načrtu vzajemnega sklada je zelo preprost. Varčevalec mesečno kupuje točke posameznega vzajemnega sklada, vrednost naložbe in tudi število kupljenih točk vsak mesec, pa je vezano na gibanje kapitalskih trgov. Eleganten način vlaganja tekočih prihrankov za tiste, ki se ne počutijo sposobni ali se ne želijo ukvarjati s tem. Z rednimi mesečnimi vplačili vlagatelj manj tvega, da bo vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku, torej lahko vstopa v času rasti ali padanja, lovi povprečje gibanja tečajev. V obdobju rasti vlagatelj mesečno plemeniti svoja sredstva s pozitivnimi donosi, na drugi strani je v obdobju padanja pomembno vztrajanje in sledenje varčevalnemu namenu. Vlagatelj lahko obdobje padanja vrednosti obrne sebi v prid. Predvsem je pomemben dolgoročni vidik varčevanja. Za vztrajnost smo lahko na koncu zaradi metode povprečnega stroška nagrajeni z višjim privarčevanim zneskom.
