Novice Svet24

Generali Investments d.o.o.

Finančna napaka je, da nič ne varčujemo, ko bi seveda lahko. Pravijo, da je vsako varčevanje boljše, kot če ga ni. Potrebno se je namreč zavedati, da lahko samo v svojem aktivnem obdobju generiramo dovolj prihodkov iz katerih lahko zgradimo finančno varnost za pasivno obdobje, v katerem ni več mogoče ustvarjati toliko prihodka, ampak ga porabljamo. Če ta vlak zamudimo, je nemogoče varčevati za nazaj. Na primer: starejši ljudje pogosto obžalujejo, da niso dovolj privarčevali, predvsem za pokojnino.

Živimo v obdobju, ko država skrb za finančno in socialno varnost vedno bolj prelaga na vsakega posameznika. Vsak posameznik naj bi zato imel začrtan finančni cilj oziroma načrt, ki ga bo pripeljal do cilja. Vsak izmed nas ima kar nekaj ciljev, ki bi jih rad dosegel – od pokojnine, do šolanja otrok pa vse do zlate rezerve. Pot varčevanja je vsekakor pot v svobodo in pot v brezskrbno in neodvisno prihodnost. Saj kdor varčuje, sebe plačuje.

Med tipične napake lahko štejemo, da nimamo kupčka gotovine oziroma zlate rezerve za nenadne potrebe. Nenadne potrebe so tiste, ki lahko marsikatero družino in posameznika spravijo na kolena. Na primer: nepričakovan izdatek 700 evrov bi iz lastnih sredstev lahko poravnalo le 51 odstotkov gospodinjstev. Pravijo, da je potrebno imeti privarčevanih vsaj toliko sredstev, da lahko s stroški skupaj preživimo vsaj eno leto.

Brezbrižnost ali pohlep

Največja napaka je apatija do varčevanje, torej da se negativno obnašamo do osebnih financ, ki od nas zahtevajo primerno ravnanje glede na fazo življenjskega cikla. To seveda pomeni določeno aktivnost in odrekanje, kar samoiniciativno zmorejo le redki. Ljudje ali dejansko ne vedo ali pa jim zmanjka volje. Najpomembnejši trenutek se za vsakega izmed nas zgodi pred začetkom varčevanja. Če se za varčevanje odločimo, moramo imeti opravljeno temeljito analizo in ta analiza stanja mora dati svetovalcu vpogled v posameznikovo finančno stanje, cilj oziroma željo, zaradi katere se varčuje, odnos do tveganja ter izkušnje in sedanje možnosti.

Naslednja napaka je nakup produkta, ki ga ne poznamo ali ga ne razumemo. Največ razočaranj ali slabih naložbenih odločitev se zgodi takrat, ko so obljubljeni nerealni, visoki donosi. Nepoznavanje določene naložbe lahko posameznika pripelje v precejšnjo izgubo svojih vloženih sredstev. Seveda je povsem normalno, da ne more biti vsak strokovnjak za finance, zato je pomembno, da vsak poišče strokovno pomoč. Če vlagamo v tisto, kar razumemo, obstaja manjša možnost, da nas bo naložba v prihodnosti presenetila.
Najbolj pogosta napaka je tudi ta, da se za naložbo odločamo čustveno. Investitorje vodita strah ali pohlep. Če je imela naložba dobro rast v preteklosti in so vanjo investirali vsi, še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje.

In nenazadnje, zapravite toliko kolikor si lahko realno privoščite in varčujte, saj je prihodnost precej nepredvidljiva.