»Po zaključku prenosa prijav imamo na Gimnaziji Bežigrad v programu gimnazija 211 prijavljenih kandidatov, v športnem oddelku pa 22 kandidatov. Vsi prijavljeni kandidati v obeh programih bodo po uspešno zaključenem devetem razredu osnovne šole tudi sprejeti,« se glasi obvestilo na spletni strani Gimnazije Bežigrad, šole, za katero že leta velja, da je dostopna le tistim z najboljšim učnim uspehom, tistim, ki si v zadnjih treh letih osnovnega šolanja niso privoščili niti enega spodrsljaja. Lani je bilo treba za vpis zbrati kar 173 točk iz naslova šolskega uspeha od 175 možnih. Glede na to, da letos pred vrati Gimnazije Bežigrad ne bo ostal nihče, pa je lahko teoretično sprejet vsakdo, tudi tisti, ki imajo v redovalnici komaj pozitivne ocene.
Obračanje po vetru
Sistem vpisa v srednje šole je že nekaj časa tarča kritik, saj se vsako leto znova ob objavi rezultatov vpisa izkaže, da poleg ocen veliko vlogo igrata preračunljivost in sreča. Učenci se ob oddaji prve prijave najpogosteje odločajo na podlagi rezultatov vpisa preteklega leta. Ker je bil lani prag za vstop na Gimnazijo Bežigrad tako visok, je logično, da je letos število prijav znatno manjše. Drugi primer je Gimnazija Ledina, prav tako v Ljubljani, kjer so lani sprejeli vse, ki so se prijavili v prvem krogu, letos pa so med gimnazijami, kjer število prispelih prijav najbolj presega razpoložljiva mesta in bo prag za vstop postavljen najvišje.
Učenci po nižjo izobrazbo
Letos se je v prvem roku, torej do 2. aprila, na skupno 26.066 prvotno razpisanih mest za vpis novincev v srednje šole prijavilo 22.976 kandidatov. Skoraj desetina, 1936 kandidatov, je nato do drugega roka 23. aprila svoje prijave prenesla na druge šole. Deleži prijavljenih kandidatov glede na vrsto izobraževalnega programa kažejo, da se je za prihodnje šolsko leto v programe nižjega poklicnega izobraževanja prijavilo 3,2 odstotka kandidatov (lani 2,7 odstotka), v programe srednjega poklicnega izobraževanja 20,6 odstotka (lani okrog 18 odstotkov), v programe srednjega strokovnega izobraževanja 42,7 odstotka (lani 43,5 odstotka), v gimnazijske programe pa se je prijavilo 33,5 odstotka kandidatov (lani 34,8 odstotka). Podatki torej kažejo, da se med učenci manjša zanimanje za gimnazijsko in srednje strokovno izobraževanje, viša pa se zanimanje za bolj dostopne nižje programe.
Sistem vpisa
Stroka že dalj časa ugotavlja, da je sistem selekcije učencev na podlagi doseženega uspeha v zadnji triadi pomanjkljiv. Kot rečeno, učenci in učenke se pogosto raje odločajo za šole, na katerih imajo zagotovljeno mesto kot pa za šole, ki bi si jih v resnici želeli. Poleg tega je že dolgo jasno, da pri ocenjevanju učencev in učenk prihaja do anomalij. Podatki državnega izpitnega centra (RIC) kažejo, da je bila povprečna osnovnošolska ocena 3,91, torej skoraj 4. Že pred časom je minister za izobraževanje Dario Felda dejal je, da je slovenski šolski sistem »unikum v svetu, v katerem so vsi odlični in potem nimamo razlik med odličnimi«. Tako imamo sistem, ko se učenci zaradi varnosti ne vpisujejo, kamor si želijo, in srednje šole (gimnazije) ne dobijo najbolj pripravljenih učencev, ker ocene ne dajejo realne slike o znanju otrok.
