Obtožnica Silvu Drevenšku očita, da je 25. decembra 2020 na zahrbten način in iz koristoljubja najprej umoril nekdanjo partnerko, nato pa pred očmi svojega štiriletnega sina še taščo in tasta.
Tožilstvo vztraja pri očitku umora, saj naj bi obtoženi storil grozovito dejanje iz močnega sovraštva, maščevanja in koristoljubja, da bi se izognil preteči delitvi premoženja po razhodu s partnerko.
Zagovornik obtoženega Andrej Kac je nasprotno poudaril, da bi morali Drevenšku namesto za umor soditi za uboj, saj ni dokazano, da je dejansko ubijal iz brezobzirnega maščevanja, ali da se je nad žrtvami izživljal. Po njegovih besedah vse kaže, da je bilo dejanje storjeno hipno, iz osebne stiske.
Ne spominja se
Medtem ko se Drevenšek na prvem sojenju dolgo ni želel zagovarjati in je krvavo dejanje priznal šele tik pred izrekom sodbe, je v ponovljenem sojenju presenetil z dolgim zagovorom, v katerem se je med drugim izgovarjal na težave z alkoholom. Zatrjeval je, da se tistega decembra sploh ne spominja, prav tako naj se ne bi spominjal niti dogajanja še nekaj tednov po umorih.
V prvem sojenju mu je sodni senat pod vodstvom Marjana Strelca izrekel dosmrtno zaporno kazen, kar je bila najdaljša zaporna kazen v slovenskem sodnem sistemu doslej. A je bila sodba po presoji višjih sodnikov nezakonita, saj je o njej odločalo šest namesto pet sodnikov. Zato so prvostopenjskemu sodišču naložili ponovno sojenje pred novim senatom. Znova so bili zaslišani izvedenci, ki pa vztrajajo pri tem, da obtoženi ni moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
