Mezzosopranistka Monika Bohinec velja za eno naših najuspešnejših opernih pevk. Od sezone 2011/2012 je članica ansambla Dunajske državne opere, v svoji karieri pa je nastopila v številnih eminentnih hišah – med drugim je z vlogo Brangäne v Wagnerjevi operi Tristan in Izolda angažirana v newyorški Metropolitanski operi, s katero je gostovala tudi v Avstraliji.
Nas je s svojim glasom nazadnje počastila 1. julija letos, ko je ob odprtju 68. Ljubljana festivala na Kongresnem trgu s Sabino Cvilak, Egilsom Silinsom in Rodrigom Porrasom Garulom pela Odo radosti. Takrat je nastal tudi ta pogovor.
Kako ste doživljali ta koncert? Je bil za vas nekaj posebnega – ker se je le zgodil na tako velikem prizorišču, na domačih tleh, na tako eminentnem festivalu ter v tem, z novim koronavirusom zaznamovanem času?
Iskrene čestitke organizatorjem za močno voljo in pogum, da so se v teh negotovih časih epidemije lotili tako velikega projekta. Otvoritev ljubljanskega festivala ima veliko simbolno vrednost tako za izvajalce kot za publiko, kajti vsi smo bili v teh časih prikrajšani za tovrstne koncerte. Skoraj vse do zadnjega sem bila prepričana, da bo zaradi koronavirusa koncert lahko celo odpadel. Zato sem se toliko bolj razveselila, ko so mi javili, da bo. Zame osebno je bilo sodelovanje res nekaj posebnega predvsem zato, ker sem prvič sodelovala na poletnem ljubljanskem festivalu. Stati na domačem odru in pred domačo publiko je zame velik izziv. Ne smem mimo dejstva, da sem prvič po marcu muzicirala z orkestrom v družbi enkratnih slovenskih glasbenikov in gostov. Vesela sem, da sem lahko bila del simbolike, kot je dvesto petdeset let od rojstva skladatelja Beethovna, ki ga slavimo po vsej Evropi, in del njegove devete simfonije, velike mojstrovine, ki nas združuje v upanju na boljšo prihodnost. Predvsem pa tudi priložnost in možnost, da smo se na svojevrsten način poklonili žrtvam covida-19. Velika zahvala festivalu za priložnost in ves trud, da so omogočili letošnjo spektakularno otvoritev.
Je bil to vaš prvi postkoronski nastop?
V bistvu ne. V drugi polovici junija smo z ansamblom Dunajske državne opere, tokrat ob klavirski spremljavi, izvedli kar nekaj koncertov v veliki dvorani opere. Na žalost je v publiki smelo sedeti le sto ljudi. V operi pa so se potrudili za prenos koncertov direktno preko streama.
Kateri nastopi vas (še) čakajo čez poletje?
Sezona v operi je končana, prav tako so mi žal odpadla vsa gostovanja in nova produkcija opere Ples v maskah v Dunajski državni operi, kjer bi morala peti vlogo Ulrice. Odpadlo mi je tudi gostovanje v Münchnu z vlogo Amneris (v operi Aida), vloga Ortrud v Wagnerjevem Lohengrinu, Verdijev gala koncert z opernimi zvezdami v Nemčiji itd., tako da do konca avgusta sedaj na žalost nimam obveznosti. Bova pa zato lahko s partnerjem poletje preživljala z domačimi na Jesenicah. Dneve si bova popestrila z izleti v okoliške hribe, mogoče bova odšla malo na morje … spontano in predvsem odvisno od trenutnih razmer. Drugače pa nameravam nekaj časa posvetiti predvsem študiju novih opernih vlog za naslednjo sezono, da se mi ne bi potem vse naenkrat nakopičilo. V mesecu avgustu namreč načrtujemo na Dunaju pričeti vaje za predstave v septembru. Vse je sicer nekako v oblakih in odvisno od poteka koronske pandemije in ni še povsem jasno, ali bomo operno hišo v septembru lahko odprli ali ne ter pod kakšnimi pogoji bodo potekale predstave in koncerti.
Več preberite v
