Črna kronika

»Kultura je pred prepadom«

Teja Pelko
20. 4. 2020, 08.30
Deli članek:

Harmonikar in klaviaturist knap'n'roll skupine Orlek in harmonikar, pianist in hammond orglar skupine Flora & Paris Jure Tori kljub ustavitvi javnega življenja še vedno nastopa. Zaradi karantene sicer od doma. Ustvarja pa tudi nove melodije. Novi koronavirus ga sicer (še) ni navdahnil za nobeno pesem, pri vsaki pa svoje mnenje poda tudi njegova muca Monika. Več v nadaljevanju.

Matic Oblak
Jure Tori je glasbeno šolo začel obiskovati pri sedmih letih, harmoniko pa se je začel učiti dve leti pozneje. Poleg harmonike je igral še klavir in orgle. Radovednost in želja po igranju sta ga že v zgodnjih otroških letih vodila v sodelovanje z različnimi zasedbami iz bližnjih krajev. Največji pečat mu je dala skupina Orlek, ki so jo ustanovili že pri rosnih 14 letih in pri kateri še vedno igra.

Kako izkoriščate čas v samoizolaciji?

Dneve v izolaciji preživljam zelo aktivno. Dopoldne odgovarjam na intervjuje, igram harmoniko in tako treniram za vsakodnevni popoldanski nastop na svojem FB-profilu. Popoldnevi in večeri pa so rezervirani za sprehode po gozdnih poteh okrog hiše, pripravljanje kosila, druženje z mucki, FB-koncert, spremljanje informativnih oddaj, ogled dokumentarnih ali drugih evropskih filmov ter družabne igre ob kaminu. Komaj odgovorim na vso elektronsko pošto in klice prijateljev. Še bolj redko pa vzamem v roke knjigo.

Pred vrati je tudi drugi album skupine Flora & Paris. Bo ta podoben prejšnjemu ali bo šlo za opazen odmik?

Druga plošča skupine Flora & Paris se bo od prve razlikovala po tem, da bo namesto ženskega vokala moški, pesmi bodo še boljše, aranžmajsko pa smo iz popolne akustike prešli na polakustiko. To pomeni, da je poudarek še vedno na akustičnem zvoku, dodali pa smo še elektrificirane inštrumente.

Kdaj lahko pričakujemo, da bomo slišali nove stvaritve?

Vse je odvisno od karantene. Morali bi snemati že v začetku marca, vendar smo snemanje prestavili do preklica karantene.

Boste skladbe zapakirali tudi na fizični nosilec zvoka?

Seveda. Fizični nosilec zvoka je odlična priložnost za neko celostno predstavitev nekega obdobja skupine. Poleg tega bo zaradi izdaje CD več medijske pozornosti, več nastopov in več druženja.

V skupini je prišlo do kar nekaj zamenjav, predvsem pri vokalu. Z ženskega ste prešli tudi na moškega. Zakaj? Je bil razlog za to slaba izkušnja z lepšim spolom ali kaj drugega?

V skupini smo najprej imeli pevko Floro, ki pa je šla študirat v tujino. Poiskali smo novo pevko Patricijo, ki pa je tudi šla študirat v tujino. Nato smo v oddaji Slovenija ima talent zasledili Žana Libnika in se odločili zanj. Tudi on se je za nas in tako že nekaj let skupaj ustvarjamo, snemamo in igramo po Sloveniji. Odlično se razumemo in smo zelo dobri prijatelji. Ampak nasprotni spol nam je tako blizu, da smo si zdaj omislili še pevko, ki zelo popestri naš nastop. Gre za simpatično mlado pevko Niko Zore, ki igra tudi kitaro in ukulele. Trenutna zasedba torej šteje sedem članov: Žan Libnik in Nika Zore sta vokala, Peter Jeretina je na bobnih, Mitja Tori igra baskitaro, Matej Fele kitaro, Rudi Javornik saksofon ter jaz harmoniko, klavir in hammond orgle.

Sandra Juvan
Člani skupine Flora & Paris (manjka Nika Zore). Skupina je otrok treh članov knap'n'roll skupine Orlek: Jureta Torija, Mitje Torija in Mateja Feleta. V bendu poskušajo združiti mnogokrat nezdružljivo: kakovost umetniškega izražanja in poslušljivost ter posledično komercialno uspešnost. Žanrsko se gibljejo med pop glasbo, jazzom in etnom, poudarek pa je na akustiki, saj je ta zvok po njihovem mnenju najbolj prijeten človeškemu ušesu, obenem pa dopušča veliko manevrskega prostora za dinamiko in jakost v izražanju.

Prava energija je za skupino zelo pomembna. Kako jo ohranjate oziroma pridobivate?

Res je. K sreči se zelo dobro razumemo in se ob srečanjih vedno veselimo drug drugega. Ker smo sami fejst fantje in dekle, ni potrebne nobene tehnike za ohranjanje dobre volje in energije.

Kako zelo je za vas pomembno, da se s člani skupine ujamete tudi na čisto človeški ravni?

Seveda je to zelo pomembno, razumeti pa je treba, da ima vsaka oseba svoj značaj in ne razmišljamo vsi enako. Če odstopanja niso prevelika, je dobro, da se delo porazdeli tako, da vsak opravlja tisto, kar mu ustreza. Če pa so odstopanja le prevelika, je bolje, da se čim prej razidemo s posamezniki, saj so del ekipe, ki počasi zastruplja in uničuje celoto. Tako se ni prijetno družiti in uničuje tudi zdrave posameznike, s katerimi bi lahko dosegli lepe rezultate in uživali v druženju. Če pa tega užitka ni, tudi težko prideš do dobrih rezultatov.

Kako pogosto ste v stiku?

Odvisno od razmer. Kadar smo bolj aktivni, se slišimo in vidimopogosteje, sicer manj. Vsak ima še svoje življenje in druge zaposlitve. Glede na to, da pripravljamo nov album, moramo pripravljati nove pesmi, skupaj vadimo, se več pogovarjamo in usklajujemo. Z nekaterimi sem v stiku vsak dan, z drugimi vsak teden.

Imate zdaj vaje prek Skypa oziroma katerega drugega kanala?

Zaradi karantene smo prekinili snemanje in vaje. Druženje se je preselilo na elektronsko pošto in mobilne telefone. Trenutno se opravljajo le kakšni intervjuji in smo aktivni na drugih družbenih omrežjih, kot sta YouTube in Facebook. Pesmi so pripravljene in čakamo na nov termin za snemanje v studiu RSL v Novem mestu. Snemali bomo še zadnje tri pesmi za novo ploščo.

Kako ustvarjate melodije – kje najdete navdih zanje?

Pesmi kar nastanejo. Zgodi se trenutek, ko zaslišiš oziroma začutiš neko melodijo, neko energijo. Usedem se za klavir ali harmoniko in kar igram. Igram, dokler ne izgubim osnovne ideje. Jo razvijam. Včasih pesem nastane v enem dnevu, včasih pa pesem razvijam deset let ali več Če ne čutim smisla v njej, jo za nekaj časa opustim. Včasih se spet prikrade in poskusim, včasih pa osnovne ideje nikoli več ne nagradim in jo pozabim za vedno.

Bo kakšna skladba posvečena tudi novemu koronavirusu oziroma njegovim posledicam?

Za zdaj še nisem začutil prave energije te epidemije. Morda zato, ker sem preobremenjen s svojimi vsakodnevnimi koncerti na facebooku in z drugim delom. Upam tudi, da bo epidemija hitro šla mimo in opustošenje v gospodarstvu ne bo preveliko, da bomo kmalu normalno zaživeli kot prej. Da bo naš vsakdan poln kulture in kulturnih dogodkov. V tem primeru najbrž ne bom čutil potrebe po pisanju pesmi o virusu.

Med prvimi poslušalci novih skladb so tudi vaši mucki, še posebno Monika vas zelo rada posluša. Vam da vedeti, kaj ji je všeč in kaj ne? Kako? Jo imate za neke vrste glasbeno svetovalko?

Naša muca Monika je prava kulturnica. Najraje posluša lepe melodije, pri katerih ni treba igrati na glas in trgati meha. (smeh) Ko pa začuti, da sem se pri kakšni pesmi zataknil, takoj ve, da igram brezdušno. Takrat tudi ona izgubi potrpljenje. Torej nauk je, da moramo vse delati z ljubeznijo.

osebni arhiv
Jure z mačko Moniko, ki se vsakič, ko je na kavču, uleže nanj in ga pomirja, kadar igra harmoniko, pa ga posluša.

Kakšen vpliv ima na vas ustavitev javnega življenja v finančnem smislu?

Trenutno položaj še ni kritičen. Če glasbenik kakšen mesec ne igra, je to nujni počitek. In najbrž ni veliko tistih, ki živijo iz meseca v mesec. Ker takšen glasbenik tudi ne more veliko narediti v tem prostoru. Zgodilo se mi je, da smo šli igrat na Dunaj in je organizator pozabil plačati hotel. Seveda sem za vse osebe pokril stroške bivanja, stroške potovanja, večerje itd. Torej, če nimaš tisoč evrov na zalogi, sploh ne moreš na daljšo pot, saj se vedno zgodi nekaj nepričakovanega. Država je zagotovila nadomestilo za tri mesece izpada koncertov. Seveda gre le za preživetvene dohodke. Kaj bo v prihodnje, pa je vprašanje. Če se bo svet hitro postavil na noge, bomo vsi zelo veseli. Lahko pa se zgodi večletno pobiranje, kar pomeni težko prebijanje iz meseca v mesec ali iskanje drugih virov prihodka.

Kako lahko posledice ublažijo radijske in televizijske postaje ter poslušalci?

Vsekakor bi bilo dobro, če bi slovensko glasbo podprli in več predvajali po radijskih in televizijskih postajah. Radio, televizija in tudi tiskani mediji imajo še vedno velik vpliv na ljudi. S tem bi naše skupine postale priljubljene, na koncerte bi hodilo več ljudi in organizatorji bi se lažje odločili za naše skupine. Tako bi bil krog sklenjen. Kot je bilo še pred nekaj leti, ko smo začenjali z Orleki. Brez takšne podpore medijev skupine Orlek ne bi bilo nikjer. Skupina Flora & Paris pa je nastala v zelo čudnem obdobju, ko denar in človeški ego ne poznata meja. To, kar se vrti po večini radijskih postaj, nima veliko skupnega z dobro glasbo. Kultura je pred prepadom. Kriza lahko močno spremeni trenutno razmišljanje in obnašanje, vendar je tudi veliko vprašanje, v katero smer.