Mary Louise Streep se je rodila 22. junija 1949 v New Jerseyju v ZDA. Pravi, da je bila pri sedmih letih videti kot 40-letnica in da se je tako tudi vedla. Odraščala je z mlajšima bratoma in predanima staršema, ki sta otroke že zelo zgodaj poskušala navdušiti za umetnost in literaturo. Očitno sta bila pri tem uspešna, saj so se vsi trije odločili za igralski poklic, čeprav brata nista dosegla uspehov starejše sestre. Kot deklica se je Meryl posvečala učenju petja, saj si je želela postati operna pevka. Pri tem jo je spodbujala mama, tudi sama umetnica. »Bila je moja mentorica, vedno mi je govorila: Meryl, si sposobna. Si odlična. Če boš lena, ti ne bo uspelo, če pa boš trdo delala, lahko dosežeš, karkoli želiš. In jaz sem ji verjela.« K mami se je Meryl zatekala po podporo in nasvete vse do njene smrti leta 2001.
PREOBRAZBA
Pri 14 letih je nehala nositi očala, snela aparat zobe, se pobarvala na blond in se pridružila skupini navijačic – to je bila njena preobrazba v novo, bolj zabavno Meryl. »Bila sem prijetno in čedno dekle, znala sem se izbrano izražati, popolnoma nič pa mi ni bilo jasno v zvezi z matematiko in naravoslovjem.« Že takrat je bila znana po izjemni sposobnosti posnemanja govora ljudi s prefinjenim posluhom za jezike, tako je blestela v francoščini, ne da bi sploh poznala slovnična pravila. Na fakulteto se je vpisala, da bi še izpilila svoj glasbeni posluh, vendar jo je postopoma prevzel gledališki oder. Med študijem je prevzemala čedalje več vlog v fakultetnih uprizoritvah in glas o njej se je najprej razširil med kolegi, nato pa tudi med gledališčniki. Kmalu je bila z igranjem tako zasedena, da je bila popolnoma izčrpana in celo dobila čir na želodcu. Odločila se je, da se bo vpisala na študij prava, saj si je želela malo umiriti življenjski tempo. Dogovorila se je za uvrstititveni razgovor, vendar je ravno tisto jutro preslišala budilko in prespala sestanek. To je razumela kot znamenje in se na koncu vpisala na študij igre na priznani univerzi Yale.
Z ODRA NA FILMSKA PLATNA
Čeprav je sprva filmska igra ni privlačila, jo je v filmu Taksi Robert De Niro tako navdušil, da je tudi sama začela obiskovati avdicije za filmske vloge. Med drugimi za film King Kong, za vlogo lepotice, v katero se zaljubi gromozanska gorila. Producent je na avdiciji vpričo Meryl svojemu sinu v italijanščini dejal, da je grda in da ne razume, zakaj je sploh prišla. Na njegovo veliko presenečenje je Meryl v tekoči italijanščini odvrnila: »Zelo mi je žal, da nisem tako lepa, kot bi morala biti. Ampak to je to. To lahko dobite od mene, nič več.« Kot pravi, je to ni potrlo in njena nadaljnja kariera to potrjuje. Kmalu je dobila prvo filmsko vlogo v filmu Julia, kjer je zaigrala s takrat že veliko zvezdo Jane Fonda. S svojim nastopom ni bila zadovoljna, zdelo se ji je celo, da je bila odločitev za filmsko kariero velika napaka. Izkazalo pa se je ravno obratno – sodelovanje s Fondovo ji je odprlo vrata za nove priložnosti, za kar je Meryl še danes hvaležna. Tu pa se srečanja z velikimi imeni šele začnejo – na eni od gledaliških predstav jo je opazil Robert De Niro in ji ponudil vlogo v epskem vojnem filmu Lovec na jelene.
ROMANCA S TRAGIČNIM KONCEM
Igralca Johna Cazala, ki je imel za seboj že kar nekaj vidnih filmskih in gledaliških vlog ob boku Ala Pacina, Gena Hackmana, Marlona Branda in drugih hollywoodskih zvezdnikov je spoznala pri 27 letih, ko sta skupaj nastopila v gledališki uprizoritvi Shakespearove komedije Milo za drago. Zaljubila sta se skoraj na prvi pogled in se kmalu preselila v skupen dom, vendar je že čez leto dni romanco pretresla diagnoza – 14 let starejši John je zbolel za rakom ravno v času, ko se je pripravljal za vlogo v kultnem filmu z Robertom De Nirom in Christopherjem Walkenom – Lovec na jelene. Meryl je tako sprejela ponujeno vlogo, da je na snemanjih lahko skrbela za Johna. Al Pacino je dejal, da je taka predanost redka in da je bila njena ljubezen do vse bolj šibkega partnerja navdihujoča. Čeprav je za vlogo prejela nominacijo za oskarja za stransko vlogo, se je namesto proslavljanju morala posvetiti poslavljanju – Cazale je umrl še pred zaključkom snemanja.
IN NOVA LJUBEZEN, KI ŠE TRAJA
Po Johnovi smrti se je morala Meryl izseliti iz njunega stanovanja in na pomoč pri selitvi je poklicala mlajšega brata Harryja, ki je s seboj pripeljal še prijatelja, kiparja Dona Gummerja. Očitno so iskre kmalu preskočile, saj sta se pol leta pozneje poročila na vrtu Merylinih staršev. Še leto pozneje sta dobila prvega sina, Henryja, nato pa še tri hčerke, leta 1983 Mamie, leta 1986 Grace in leta 1991 Louiso. Don ima tudi sam uspešno kariero in med kritiki velja za izjemnega kiparja. Ob tem pa je vedno stal ob strani ženi, za kar se mu je tudi večkrat javno zahvalila. Čeprav sta poročena že več kot 40 let, svet ne ve za nobeno afero ali kontroverznost v zvezi z njunim zakonom. Recept za uspeh naj bi bila dobra volja in sposobnost, da utihneš v pravem trenutku. Ob 40-letnici zakona so otroci Donu podelili oskarja, ker njihovo mamo že toliko let potrpežljivo spremlja na podelitvah in se v zvezi s tem nič ne pritožuje. Na oskarjih leta 2012 je v zahvalnem govoru za kipec za glavno vlogo v filmu Železna lady dejala:»Najprej se bom zahvalila Donu, ker se mu po navadi zahvalim ob koncu, ko me že preglasi glasba. Don, vse, kar je najbolj dragocenega v mojem življenju, si mi dal ti.« Ob vsej slavi in zvezdništvu Meryl ohranja zdrav razum in stik z realnostjo. »Dober način, da ne postaneš razvajen, je, da sam likaš svoja oblačila,« pravi.
KARIERA, KI JI NI PARA
Meryl je bila v karieri nominirana za neverjetnih 375 nagrad, prejela pa jih je več kot 170. Nominacije za oskarje so se kar vrstile in do danes velja za največkrat nominirano igralko, doma pa ima tri zlate nagrade – za najboljšo stransko vlogo v filmu Kramer proti Kramerju, za glavno vlogo v filmih Sofijina izbira in Železna lady. Med zadnjima dvema je minilo kar dolgih 30 let. Pravi, da navdih za vloge črpa iz iskrenega zanimanja: »Sem radovedna, to je jedro mojega igranja. Zanima me, kako je biti nekdo drug.« V številnih nepozabnih vlogah je zaigrala ob najbolj zvenečih imenih sedme umetnosti, niso pa bila vsa sodelovanja le prijetna. Prav v filmu Kramer proti Kramerju naj bi se Dustin Hoffman tako vživel v zgodbo, da je med prepirom, ki je bil del scenarija, soigralki prilepil zaušnico, ki ni bila predvidena. Šlo naj bi za provokacijo, saj je Hoffman želel ustvariti čim bolj čustvene okoliščine, nad čimer pa je bila Meryl, milo rečeno, nenavdušena. Včasih tudi za kamero ostaja v svoji vlogi, na snemanju filma Hudičevka v Pradi, na primer, se tudi med odmori ni družila z Anne Hathaway. Ohranjala je nedostopnost in vzvišenost, da je bila lahko pred kamero še bolj avtentična. Popolnoma drugače pa naj bi bilo pri snemanju Mamme mie, kjer se je vsa ekipa odlično skupaj zabavala, Meryl pa je dobila priložnost, da spet pokaže svoje pevske sposobnosti.
STREEP VS. TRUMP
Meryl je bila velika podpornica Baracka Obame, od katerega je pred petimi leti prejela medaljo svobode za eno od najboljših ameriških igralk, in nobena skrivnost ni, da je v predsedniški tekmi proti Donaldu Trumpu podprla Hillary Clinton. Kot mnogo hollywoodskih zvezdnikov tudi sama glasno kritizira trenutnega ameriškega predsednika. Na podelitvi zlatih globusov 2017 mu je namenila cel govor. »... letos se me je še posebej dotaknil še en nastop. Prebodel mi je srce. Ne zato, ker bi bil tako dober; v njem ni bilo ničesar dobrega. Bil pa je učinkovit, nasmejal je tiste, ki jim je bil namenjen. To je bil nastop, ko je človek, ki naj bi zasedel najbolj spoštovan sedež v naši državi, oponašal invalidnega novinarja. Ko se je norčeval iz nekoga, ki nima moči, da se brani. To mi je zlomilo srce, ker ni šlo za film. To se je zgodilo v resničnem življenju ... Nespoštovanje rodi nespoštovanje, nasilje privablja nasilje. Ko močni ponižujejo nemočne, vsi izgubimo.« Trump se je na to odzval s komentarjem, da je Meryl Streep ena od najbolj precenjenih igralk v Hollywoodu, kar je ni ustavilo, da se mu ne bi še večkrat javno postavila po robu. Kot velika zagovornica enakih možnosti za ženske je večkrat omenila, da jo zanima predvsem, kaj imata povedati Melania in Ivanka Trump, ki naj jima mož in oče ne bi pustil do besede. Tudi sicer je aktivna na področju ženskih pravic, podpira gibanje #MeToo, Muzej ženske zgodovine in mnogo drugih pobud za podporo razvoju in enakopravnosti.
ŽIVAHNA BABICA
Letos je prvič postala babica. Najstarejša hčerka, Mamie, igralka, je februarja rodila sina. O svojem otroštvu je hči dejala: »Vesela in hvaležna sem, da mamo njeno delo izpolnjuje. Izjemno občudujem svoja starša – oba že vse moje življenje opravljata delo, ki ga imata rada. Zato sta srečna in zato smo imeli srečen dom.« Ko so bili otroci mlajši, je Meryl pazljivo izbirala projekte, ki so jo od doma odpeljali za največ dva zaporedna tedna, saj jih je sicer preprosto preveč pogrešala. »Veliko žensk usklajuje družino in kariero in so pri tem uspešne v mnogo težjih okoliščinah, kot sem jih imela jaz. Vedno bom priznala, da sem imela srečo, ker sem se poročila z dobrim moškim. To mi je veliko olajšalo.« Danes so otroci že odrasli, vendar je zanjo družina še vedno na prvem mestu. Pri 40 letih se je bala, da je zaradi hollywoodske nenaklonjenosti staranju vsaka vloga lahko njena zadnja. Danes se pri 70 letih nič več ne boji staranja in je hvaležna za čas, ki ga lahko preživi z bližnjimi. Kot pravi, vsako ponudbo za sodelovanje resno pretehta in razmišlja o tem, ali je vloga vredna časa, ki ga zahteva. Kljub temu pa se Meryl, kot kaže, še ne namerava ustaviti. Videti je, da živi svoj življenjski moto: Bodi najbolj živahna različica sebe.
10 ZANIMIVOSTI
Njeno rojstno ime je Mary Louise – prvi del po mami in babici, drugi pa po mamini najboljši prijateljici. Vzdevek Meryl je skovanka obeh imen, ki si jo izmislil njen oče.
V otroštvu je sanjarila o poroki s princem Charlesom – ker sta rojena isto leto, je verjela, da sta si usojena.
V srednji šoli si je zelo prizadevala za priljubljenost, bila je navijačica in kraljica maturantskega plesa.
Leta 1975 je magistrirala iz umetnosti na prestižni univerzi Yale.
Je izjemno nadarjena za posnemanje dialektov in učenje tujih jezikov. Za vlogo v filmu Sofijina izbira se je naučila govoriti poljsko z nemškim naglasom.
Na svojo prvo podelitev zlatih globusov leta 1970 je prišla v poročni obleki, ker ni imela denarja za svečana oblačila.
Kipec oskarja, ki ga je prejela za stransko vlogo v filmu Kramer proti Kramerju, je med prireditvijo pozabila na stranišču. Morda ga prav zato še danes hrani v kopalnici.
Čeprav je blestela v vlogi velike kuharice Julie Child, zase pravi, da v kuhinji ni posebej spretna.
Po njej so ustvarili lutko v kultni seriji Sezamova ulica, Meryl Sheep.
Milijon dolarjev, ki jih je prejela za vlogo v filmu o Margaret Thatcher, Železna lady, je podarila ameriškemu Nacionalnemu muzeju ženske zgodovine.
Objavljeno v reviji Obrazi št. 0, 12.12.2019
Galerija
Poglej vse fotografije (7)
