Nikakor najmanj. Samo moško vlado je imel pokojni Janez Drnovšek med letoma 1997 in 2000. Sedem žensk se je na ministrstvih zvrstilo v dveh letih vlade Toneta Ropa, zanimivo pa je, da sta ministrska položaja zasedli le dve ženski v vladi, ki jo je vodila Alenka Bratušek.
Bratuškova je po mandatu v opoziciji s Šarcem znova prišla v vlado, in sicer na položaj ministrice za infrastrukturo. Zdaj se ji je mandat iztekel, a ostaja v politiki. Mama dveh otrok je po razhodu s človekom, ki jo je ustoličil, Zoranom Jankovićem, ustanovila svojo stranko in jo samovšečno poimenovala po sebi: Stranka Alenke Bratušek.
Pred vstopom v politiko je bila anonimna uradnica, ki se je v politiki znotraj državne uprave začela »vzpenjati« pod mentorstvom enega od večjih pomladnih politikov, dr. Andreja Bajuka. Njene ambicije nimajo meja. To je pokazala, ko je kot predsednica vlade želela postati prva slovenska evropska komisarka, a se je na evropskem parketu blamirala. Nemara so jo ravno te ambicije skoraj odpeljale iz politike. Leta 2018 ni bila izvoljena v parlament, rešil jo je Šarec, ko jo je postavil za ministrico. Kot predsednica stranke pa odpira populistične teme. Vse to je Alenka Bratušek, ženska, ki svojo zasebnost in družino precej skriva, kar pa ne velja za njene noge.
Andreja Katič
Iz uradniških vod je prišla tudi Andreja Katič. V prejšnjem mandatu ministrica za obrambo, danes ministrica za pravosodje. Mati hčerke Burje rada bere knjige z zgodovinsko tematiko, se udeležuje različnih prireditev v rojstnem Velenju. Je navdušena navijačica slovenskih športnikov. Tudi sama je športnica – njen najljubši šport pa je namizni tenis ali pingpong, izraz, ki je večkrat uporabljen tudi pri komentiranju političnih iger.
Ksenija Klampfer
Ministrica za delo je mati 11-letne hčere. Nekdanja načelnica mariborske upravne enote, ki med drugim piše doktorat, je bila pravi birokrat od konca študija naprej, dokler je ni zaneslo v politiko. Na ministrstvu naj bi bila precej stroga in glasna, zato naj bi ji nekateri sodelavci nadeli vzdevek čivava. Klampferjeva je tudi matičarka, ki je po letu dni odsotnosti spet stopila v te čevlje ter par poročila oktobra lani.
Aleksandra Pivec
Ženska, ki je odnesla teflonskega Karla Erjavca z vrha DeSUSa, je bila do zasedbe ministrskega položaja dokaj neznana. Doktorica vinske fermentacije je bila raziskovalka in vodja raziskovalnega inštituta na Ptuju. Pred štirimi leti je postala sekretarka na ministrstvu za Slovence po svetu, kot sekretarka predlanskim pa je dobila kmetijski resor. Njen mandat je zaznamovala afera SRIPT, ko naj bi Pivčeva v žep pospravila dobrih 35 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja za nič pravzaprav oziroma neko »ustno« svetovanje, ki ga ni prijavila komisiji za preprečevanje korupcije. Športnica po duši je mati dveh sinov in celo vinska vitezinja.
Angelika Mlinar
Zadnja ženska, ki se je v Šarčevi vladi povzpela na ministrski položaj, je zamejska Slovenka Angelika Mlinar. Na ministrski položaj jo je spravila Stranka Alenke Bratušek, a je morala najprej pridobiti slovensko državljanstvo. Postopki pri Mlinarjevi so stekli ekspresno hitro, da je lahko prevzela področje razvoja, strateške projekte in kohezijo. Mlinarjeva, ki je bila avstrijska evropska poslanka, je po propadli evropski politični karieri našla dobro službo pri nas. Sicer živi z družino na Dunaju, a ji tudi Ljubljana ni tuja. Tu je namreč po študiju prava v ZDA delala v delegaciji Evropske komisije. Mlinarjevo naj bi vezalo tudi prijateljstvo z Bratuškovo, in ne le strankarska pripadnost. A kot kaže, bo v primeru novih volitev politična kariera obeh končana.
Vse zgoraj naštete ministrice so matere, ki so se predale politiki. Hkrati pa jih povezuje tudi to, da so vedno urejene, in to rade pokažejo na družbenih omrežjih.
