Črna kronika

80 let od smrti očeta psihoanalize ter enega najvplivnejših mislecev 20. stoletja

T.L.
14. 10. 2019, 14.00
Deli članek:

6. maj 1856 - 3. september 1939

Profimedia
portret,

Otroštvo in mladost

O Freudovem zgodnjem delu in življenju je znano bolj malo, saj je kar dvakrat uničil svoje papirje, leta 1885 in 1907.

Sigismund Schlomo Freud se je rodil v Příborju na Češkem (takrat Avstro-Ogrska) v judovski družini, ki je trgovala z volno. Bil je prvorojenec, imel pa je še tri brate, pet sester in tudi starejše polbrate iz očetovega prvega in drugega zakona. 

Štiri leta po njegovem rojstvu se je družina preselila na Dunaj. Čeprav sta imela oče in mama finančne težave, je leta 1865 začel obiskovati elitno gimnazijo Leopoldstädter Kommunal-Realgymnasium. V šoli se je zelo izkazal, saj je bil najboljši pri skorajda vseh predmetih. Še posebej so mu ležali literatura in jeziki. Teh se je učil z lahkoto. Do mature leta 1873 se je naučil francosko, špansko, italijansko, angleško, latinsko, grško in hebrejsko. Pri 17 letih se je vpisal na univerzo ter sprva nameraval študirati pravo, vendar se je kmalu premislil in se posvetil medicini. Najbolj so ga pritegnila predavanja o filozofiji, psihologiji in zoologiji. Diplomiral je in postal doktor medicine leta 1881 na temo »O hrbtnem mozgu nižjih ribjih vrst«. Kasneje je delal v laboratoriju za možgansko anatomijo v dunajski splošni bolnišnici, raziskoval kokain (s katerim je tudi zdravil bolnike) in hipnozo ter imel izredno sporno predavanje na temo »O moški histeriji«.

Družina, kokain in delo

Leta 1886 je prenehal z bolnišničnim delom in začel zasebno prakso, kjer se je osredotočil na »živčne motnje«. Skupaj z Josefom Breuerjem je istega leta obravnaval Bertho Pappenheim, ki je med drugim trpela zaradi globoke žalosti, blodenj in halucinacij. S tem, ko se je spoprijela z vzroki in o tem odprto govorila, so simptomi deloma izginili. Tukaj je Freud prvič omenil psihoanalizo. Istega leta se je po štiriletni zvezi poročil s privlačno, šarmantno, izobraženo in inteligentno judinjo Martho Bernays. Imela sta šest otrok, družina pa je živela v starem zgodovinskem delu Dunaja. Freud se je posvečal predvsem delu, tako da je bil njegov delovni obseg ogromen. Do dvanajst ur na dan je delal z bolniki, nato pisal do poznih nočnih ur. Pokadil je po 20 cigar na dan in užival velike količine kokaina. Opustil je hipnozo in jo v procesu zdravljenja nadomestil s prostimi asociacijami in analizo sanj, kar danes imenujemo »zdravljenje s pogovorom«. Objavljal je svoja dela, poučeval in ustanovil Mednarodno psihoanalitično združenje.

Profimedia
napis

Freudovo prvo epohalno delo nosi naslov Interpretacija sanj (1900), sledili sta še Psihopatologija vsakdanjega življenja (1901) in Tri razprave o teoriji seksualnosti (1905). Njegove revolucionarne in tudi kontroverzne zamisli so začele pravo revolucijo v psihologiji in sprožile vrsto vročih razprav. Freud je imel veliko sledilcev, med njimi veliko vplivnih in bogatih ljudi kot tudi tistih, ki se niso strinjali z njim in so ga imeli za šarlatana, ki za svoje trditve nima resnih znanstvenih dokazov.

Stara leta

Leta 1923 je zbolel za rakom na žrelu, zato so mu morali dele čeljusti in neba odstraniti. Sledilo je več kot trideset operacij, na koncu je še komaj govoril. Nacistično nevarnost je precej pozno prepoznal, saj je šele poleti leta 1938 s pomočjo francoske princese Marie Bonaparte z družino emigriral v London. Sam je o svojem megalomanskem raziskovalnem projektu pred smrtjo zapisal: »Pesniki in filozofi so pred menoj odkrili nezavedno. Kar sem odkril jaz, je bila znanstvena metoda, s katero lahko to nezavedno raziskujemo.« Leto kasneje je pri 83 letih, zaradi neznosnih bolečin, ki jih je povzročal rak, s pomočjo svojega zdravnika končal svoje življenje s predoziranjem morfija.

Profimedia
kip

Njegove najpomembnejše trditve

Osebnost je razdelil na tri plasti:

ID - nezavedno

Sestavljata jo dva nagona: eros - spolni nagon in tanatos - nagon smrti in uničevanja.

K njuni izpolnitvi človeka žene libido.

EGO - jaz; zavedno

SUPEREGO - nadjaz

Vsebuje vest in moralo, ki jo pridobimo v družbi.

Zanimivosti

-       Psihoanaliza temelji na Freudovem genialnem raziskovanju nezavednega, ki vpliva na naše vedenje, čustva, misli, način vstopanja v medosebne odnose itd. Psihoanalitiki verjamejo, da v ozadju psihičnih težav ležijo konflikti in vzorci vedenja, ki se jih ne zavedamo. 

-       Njegovo delo zaznamuje našo podobo o človeku, našo predstavo o realnosti vse do predstave o umetnosti.

-       Leta 1930 je v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za delo na področju psihologije.

-       Trdil je, da je psihoterapija zdravljenje s pogovorom.

-       Svojo teorijo, da je bila večina njegovih pacientov v nekem trenutku v življenju izpostavljena seksualnim travmam ali zlorabam, je kasneje spremenil, kar ni bilo pri njem nič nenavadnega in je trdil, da gre pravzaprav za fantazije - »infantilne želje«.

-       Freud je gledal na boga kot na iluzijo, ki temelji na otročji čustveni potrebi po nadrejenem, nadnaravnem, mogočnem patriarhu, ki igra vlogo zaščitnika.

-       Kokain ga je tako prevzel, da je leta 1884 spisal delo Über Coca, v katerem je poveličeval prednosti droge in jo imenoval »čarobna substanca«. Kasneje je javno priznal svojo zmoto, čeprav ni čisto jasno, ali je sam prenehal uživati beli prah.

-        Od petih njegovih sester so štiri ostale na Dunaju, med vojno so bile internirane v koncentracijsko taborišče in tam umorjene.

-       Njegovo delo je nadaljevala njegova najmlajša hči Anna, ki z Melanio Klein velja za začetnico otroške psihologije.

-       Ideje, ki jih je razvijal: nezavedno, potlačitev, nad-jaz, Ojdipov kompleks, Freudov zdrs, danes niso pomembne samo v psihologiji in medicini, ampak so postale del splošne uporabe jezika.

-       Freud ima muzej v Londonu in na Dunaju (v hiši, kjer je živel) ter v rojstnem mestu Příborju na Češkem.

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 39, 20.9.2019