»Če bi se ocenjeval kot plesalec, bi si dal trdno dvojko, ker nimam nikakršnega predznanja. Glede plesa v paru, razen po diskotekah, ko sem v mladih letih uril svoje osvajalske sposobnosti pri dekletih, ne vem nič. Moram se pohvaliti, da je vsaka mojim čarom podlegla, vendar ne zaradi plesnega znanja, temveč zaradi moje karizme in ekstravagantnega videza. Vedno sem mislil, da je ples v paru bolj za ženske in za moške, ki niso ravno možati in športno nadarjeni, a svoje mnenje sem hitro spremenil, ko sem se prvič preizkusil v dunajskem valčku in čačačaju. Po petih minutah sem se začel potiti in loviti sapo. Vendar glede na to, da je bil vsak profesionalec nekoč amater, verjamem vase in v svoje sposobnosti. Ker trdo delo premaga talent, če talent ne dela trdo, zato grem po zmago,« je odločen Igor.
Na vprašanje, katerega od žirantov se najbolj boji, samozavestno odgovori: »Moram priznati, da treme nimam, ker to ni moj prvi ples. Na medijski sceni sem prisoten že skoraj deset let, zato sem pred kamero že domač. Tudi plesne policije se nič ne bojim, ker je moj glavni cilj ta, da znanje dobim in svoja pričakovanja izpolnim. Najbolj stroga žiranta pa bosta po mojem mnenju tista, ki sta si pred leti delila plesni oder, in njuna pričakovanja bo zelo težko zadovoljiti. Vendar jaz imam asa v rokavu in pogum v hlačah.« Kar nekako slutili smo, da bo na vprašanje, katerega plesa se najbolj veseli, odgovoril: »Tanga, ker je zelo dinamičen in živahen ples. Meni kot manekenu in modnemu navdušencu zelo veliko pomeni stajling in moram reči, da se plesnih oblek zelo veselim. Videz na plesišču je zelo pomemben in tukaj bom dominiral. Moja plesalka še ni znana, a vse plesalke so čudovite in lepo razvite, zato se nobene ne bom branil.«
