Ptujsko okrožno sodišče je pred kratkim obravnavalo kaznivo dejanje nedovoljenega prometa s prepovedano drogo. Sodnica je pravnomočno obsojenemu državljanu Srbije odredila odvzem predmetov, ki so jih policisti zasegli: skoraj štiri kilograme heroina, osebni avtomobil s prirejenim prostorom, dva mobilna telefona in gotovino.
Količine zasežene droge (2008–2017)
4,6 t konoplje – marihuana
97.118 rastlin konoplje
458 kg kokaina
312,5 kg heroina
60 kg, 1,9 litra in 10.400 tablet amfetamina
1,3 kg, 1,9 litra in 63.600 tablet benzodiazepina
3,6 kg in 23.200 tablet ekstazija
3,4 kg hašiševe smole – konoplja
4,5 kg, 122 litrov in 138.000 tablet nedovoljenih snovi v športu
Ob tem se nam je porodilo vprašanje, kaj se zgodi s predmeti, ki izhajajo iz kaznivih dejanj ali služijo kot dokazi, za katere sodišče po pravnomočnosti postopka odredi trajni odvzem. Jih država uniči, podari, proda? Osredotočili smo se na vprašanje, koliko predmetov država po pravnomočnosti postopka uniči, na kakšen način in kdo za to poskrbi. Priprava članka nam je vzela kar nekaj časa. V prvi vrsti zato, ker sodišča evidenc o uničenju predmetov posebej ne vodijo. Ko se predmet pod nadzorom komisije uniči, se o tem izpolni zapisnik, ki se ga priloži v posamični kazenski spis. Dejstvo, ki nas je med zbiranjem informacij za članek še posebej presenetilo, pa je, da država nima podatka, koliko prepovedane droge, ki jo policija zaseže, se uniči.
Droga naj bi končala v sežigalnici
Neuradno je tako, da naj bi zasežena droga končala v sežigalnici. Na ptujskem okrožnem sodišču so nam pojasnili, da je za uničenje droge pristojna komisija za uničenje zaseženih predmetov, ki je ustanovljena za območje ljubljanskega okrožja, na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), kjer se zasežena droga tudi hrani. MNZ smo posredovali eksplicitno zastavljeno vprašanje, ki se je glasilo: »Kakšne količine droge (in katere vrste) se na letni ravni uničijo? Prosimo za podatke za preteklih pet let.« V imenu MNZ je odgovarjala policija. Na Generalni policijski upravi (GPU) so povedali: »Za nadzor nad uničenjem prepovedane droge je pristojna komisija za zasežene predmete, imenovana za območje Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zato vas prosimo, da se za podatke o količinah uničenih drog obrnete na njih.« Poudariti je treba, da smo odgovore po sodiščih (okrožnih in vrhovnem) prav tako iskali, a nam želenega podatka nikjer ni uspelo najti. »Z želenimi podatki na vrhovnem sodišču ne razpolagamo,« so bili kratki v pisnem odgovoru.
Orožje stalijo v peči
Droga in orožje spadajo v kategoriji predmetov, s katerimi naj bi organi pregona rokovali izjemno previdno, hranili naj bi jih na skrbno varovanih mestih. Vrsta predmetov, ki jih policija zaseže, ker izhajajo iz kaznivih dejanj in služijo kot dokaz, se hrani na sodiščih (računalniki, mobilni telefoni, oblačila, hladno orožje – sekire, noži, palice …), za drogo in orožje pa velja drugače. Za njihovo hrambo sta pristojna MNZ in policija, za orožje v določenih primerih, ko gre za večje zasege oziroma količine, tudi ministrstvo za obrambo. Pomenljivo: medtem ko nam podatkov in odgovorov o uničenju droge nikjer niso »znali« sestaviti, pa je bila policija pri odgovorih o uničenju orožja precej bolj zgovorna. »V okviru MNZ deluje komisija za razvrstitev zaseženega, najdenega, odvzetega in izročenega orožja. Komisija orožje in strelivo po pravnomočno končanem postopku ustrezno razvrsti za uničenje ali pa ga podari državnim organom, organizacijam, zavodom, ustanovam in človekoljubnim organizacijam, če ti izkažejo, da predmete potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti (na primer muzeji). Vse orožje, namenjeno za uničenje, se stali v peči. Pri tem je prisotna komisija, ki nadzoruje potek uničenja. Lani se je uničilo 1941 kosov orožja in 34.086 kosov streliva, predlani 824 kosov orožja in 18.232 kosov streliva, v letu 2015 pa 1375 kosov orožja in 65.332 kosov streliva,« so pojasnili na GPU.
Odgovora na vprašanje, koliko od te droge je šlo v uničenje, od slovenskih pravosodnih organov, policije in MNZ ni bilo mogoče dobiti. To v javnosti pušča veliko senco dvoma, predvsem vprašanje, kje dejansko konča zasežena (in trajno odvzeta) droga.
Sodišča posebnih evidenc ne vodijo
Poleg droge in orožja so nas zanimali podatki o drugih zaseženih predmetih, ki jih slovenska sodišča po pravnomočnosti kazenskega postopka trajno zasežejo. Denimo vozila, mobilniki, gotovina, vrednostni papirji, žlahtne kovine, nakit … Spraševali smo, kaj se s predmeti zgodi. Kateri se uničijo, zakaj in pod kakšnimi pogoji? Ali sodišča kaj od trajno zaseženega tudi prodajo, podarijo … Na sodiščih se posebne evidence o trajno zaseženih predmetih oziroma predmetih, ki jih posredujejo v uničenje, ne vodijo, zato so sodišča podala bolj ali manj pavšalne odgovore. Še najbolj temeljit odgovor smo prejeli z Okrožnega sodišča na Ptuju. Povedali so, da so v preteklih petih letih (2013–2017) odvzeli dobrih 205 kilogramov prepovedane droge konoplje, 634 sadik konoplje, 433,5 grama heroina, 0,18 grama kokaina, 200 gramov in 78 tablet metamfetamina ter 300 gramov in 31 tablet MDMA. Sodišče je odvzelo tudi osebni avtomobil Citroen Berlingo. »Droga je bila uničena, enako tudi osebni avtomobil, potem ko je bila njegova prodaja neuspešna,« je povedal predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Žmauc in dodal: »V petletnem obdobju je bilo zaseženih 61 mobilnih telefonov, od tega 20 vrnjenih in 41 uničenih. Letos smo odvzeli 11 ponarejenih bankovcev po 50 evrov, ki jih uniči Banka Slovenije. Drugi vrednejši predmeti, ki so jih storilcem kaznivih dejanj zasegli policisti, so bili računalniki, ki pa so bili po pravnomočno končanih kazenskih postopkih vrnjeni lastnikom.«
