Monika in Blaž izhajata iz uspešne glasbene dinastije Avsenik. Sta bratranec in sestrična. Oba sta glasbeno izobražena, a sta se vedno držala bolj v ozadju. No, vsaj do zdaj, ko je tudi pri njiju na plan prišla želja, da združita moči in glasbeno znanje predstavita širši javnosti. Njuna posebnost so priredbe dedkovih skladb, ki sta jim dodala tudi kanček jazza.
Preberite tudi: To so bile zadnje besede Simone Weiss.
Monika in Blaž sta prijatelja od mladih nog, skupaj sta odraščala, se igrala in kakšno tudi ušpičila. Glasba je bila obema položena v zibelko. Monika je končala nižjo glasbeno šolo klavirja in obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje, smer fotografija, medtem ko je Blaž končal Srednjo glasbeno šolo, zdaj pa študira jazz na Akademiji za glasbo. »Od nekdaj sem rada pela, že kot otrok v pevskem zboru v osnovni šoli, zdaj pojem pri Perpetuum Jazzile, obiskujem pa tudi ure solopetja. Nikoli nisem mislila, da bom nastopila samostojno. Vsi moji sorodniki so vrhunski glasbeniki in vedno sem mislila, da jim ne morem konkurirati.«
Prvič je javno nastopila leta 2015. »Pobudnik je bil oče Gregor, ki me je vedno spodbujal in s tem pomagal, da sem postala bolj samozavestna. Priznam, da si pred dedkom, Slavkom Avsenikom, nikoli ne bi upala zapeti, čeprav vem, da bi me podprl in mi povedal, kaj ne delam prav. Z Blažem pa sta skupaj nastopila na otvoritvi prenovljenega Avsenikovega muzeja.«
Blaž je sin Slavka Avsenika mlajšega, ki je svoj navdih črpal v očetovih izkušnjah. »Tako dedek kot oče sta moja velika vzornika in že zgodaj sem spoznal, da bo glasba krojila moje življenje. Mnogi me sprašujejo, zakaj sem se odločil za študij jazza, ki v Sloveniji še ni tako razvit. To imam najbrž v genih, saj me je resna glasba že od nekdaj privlačila, name pa je naredil poseben vtis očetov študij filmske glasbe.«
Z Moniko sta se odločila za skupno nastopanje čisto po naključju. Blaž namreč igra v glasbeni zasedbi Cava, a sta kljub temu sklenila, da bo njuna glasba nekoliko drugačna. »Priredbe so vsi pohvalili, kar nama je dalo motivacijo in voljo, da ustvarjava naprej. Prihodnje leto bova nastopila tudi na hišnem Avsenikovem festivalu in tega se že močno veseliva.« Oba sicer poudarita, da nastopata občasno na zasebnih zabavah, na državnih proslavah in v hišni dvorani, kjer velikokrat prirejajo različne prireditve. Njuna velika želja pa je, da bi posnela zgoščenko s priredbami Avsenikovih skladb. Vesela sta, ker ju pri tem podpirajo tudi njuni domači. Oba hkrati pa menita, da dedkovo glasbo odlično zastopa Monikin brat Sašo Avsenik, onadva pa jo bosta poskušala prikazati na malo drugačen in sodobnejši način.
Pred dnevi je po več kot tridesetih letih Monika Avsenik izdala skladbo Srečanje, ki je dobila novo, sodobnejšo podobo. Na melodijo bratov Avsenik je Marko Gregorič spisal besedilo, Gregor Avsenik pa je poskrbel za aranžma, kateremu je Vojko Sfiligoj dodal sodobni pridih. Seveda bi bilo brez Monikinega vokala skladbo težko posodobiti. Njen interpretativni alt skladbo popelje v novo dimenzijo, a hkrati ohranja njeno osnovno glasbeno motiviko. V ospredju nove različice skladbe je tako vokal – ne kateri koli vokal, temveč glas vnukinje Slavka Avsenika.
