Darjo Zgonc poznamo predvsem kot profesionalno voditeljico informativnega programa, ki že desetletja skrbi, da so gledalci na tekočem z dogajanjem doma in po svetu. Zato so bili mnogi osupli, ko je samozavestno stopila na oder SNG Drama Ljubljana. In to ne s komer koli, temveč z igralsko legendo Borisom Cavazzo. Moramo priznati, da sta nadvse imeniten par. Združila sta moči in skupaj še z eno igralsko legendo Jožico Avbelj zaigrala v predstavi Mateja Filipčiča Diracov akord.
Preberite tudi: Poslovila se je ta slovenska lepotica. Kliknite TUKAJ!
»Že v gimnazijskih letih sem začela hoditi v gledališče, začela se je ljubezen, ki je z leti postala le še bolj žlahtna. Kadar le utegnem, si grem pogledat kakšno predstavo, bodisi v Ljubljani bodisi na Obali, kjer Katja Pegan odlično skrbi za domače občinstvo. Grem si pogledat vse, kar me zanima,« pripoveduje Darja, ki je zadovoljna, ko ji filmske in gledališke predstave pričarajo druge svetove, ki jo bogatijo in omogočajo odmik od vsega, s čimer se spoprijema vsak dan. Z nekaterimi gledališčniki je spletla prijateljske vezi. Eden takšnih je Matej Filipčič, ki jo je pred leti povabil k sodelovanju v svoji predstavi Maria Antonietta. Na odru se je dobro znašla, zato je nedavno prišlo do novega sodelovanja. »Prestopiti novinarske meje in vstopiti v gledališko sfero je izziv. Meje je treba prestopati, se širiti in preizkušati na drugih področjih, kjer nismo tako samozavestni, kjer stvari poznamo manj in kjer preizkušamo svoje sposobnosti. Če je to sfera, ki ti je ljuba, gre lažje. Matej mi je namenil vlogo Adepta, v predstavo vstopam kot novinarka, ki sprašuje in posreduje podatke, kar je na neki način podobno temu, kar počnem pri svojem delu,« pravi in dodaja, da je bila predstava velikanski izziv tudi zato, ker se dogaja v svetu, ki združuje znanost in mistiko, številke in lepoto, zavedno in nezavedno.
Legende na kupu
»Obenem pa mi je v veliko čast, da lahko sodelujem s tako velikim igralcem, kot je Boris Cavazza. Bežno sva se poznala že od prej, saj je poročen s Ksenijo, ki jo poznam še iz Kopra. Takoj sva se ujela, podobno je bilo z Jožico Avbelj, še eno igralsko legendo. Oba sta polna pozitivne in ustvarjalne energije, obenem pa izjemno prijazna, odprta in tudi zabavna. Najprej sem imela precej 'rešpekta', saj sta oba izjemna igralca, vendar sta me sprejela z odprtimi rokami, od njiju pa se lahko samo učim,« pravi Darja, ki z odprtimi usti gleda in posluša, kaj vse počneta in zmoreta s svojim glasom, izrazom in gibom, kakšni veličini sta v svojem poklicu. »Sama nisem vajena gledališkega dela. Na televiziji je popolnoma drugače. Ko vodiš pogovorno oddajo ali soočenje, si pripraviš iztočnice, potem pa improviziraš, se ravnaš po sogovornikih, jih poslušaš, se odzivaš … V gledališču tega ni. Vlogo se je treba naučiti, v nasprotnem primeru zafrkneš preostale igralce in celotno ekipo,« razlaga Darja, ki ne razmišlja o menjavi poklica. »Igralstvo je krasen, a tudi zelo zahteven poklic, za katerega je potrebno veliko znanja in obvladovanje zahtevnih igralskih veščin. Novinarski poklic mi je nekako bližje, predvsem zato, ker omogoča improvizacijo in hitre, sprotne odzive. To mi je pisano na kožo, se pa z veseljem odzovem tudi na kakšno povabilo iz gledališča. Če si enkrat novinar, si običajno novinar za vedno. Vsak dan je nov in drugačen, zato se tudi po vseh teh letih nikakor še nisem naveličala novinarstva,« sklene.
