»Pol leta pred tridesetim rojstnim dnem ničesar ne obžalujem, ničesar ne bi storila drugače in nimam občutka, da so leta prehitro minila. Ves čas poln urnik in hiter življenjski tempo sta poskrbela za mnogo spominov. Več je lepih, saj namerno delam selekcijo in se osredotočam na dobro v ljudeh in dogodkih,« pravi Lea, ki je odprt, pozoren in iskren človek z visoko mero potrpežljivosti, ima pa svoje meje. Njen obraz razkriva vse občutke, zato je pretvarjanje že zdavnaj opustila, saj zahteva preveč energije. »Sem pevka po duši in kilometrini, po izobrazbi pa psihologinja. Na obeh področjih imam visoko postavljena merila in želim biti vsakič znova še boljša. Ljubim lepo, okusno in udobno. Za to sem pripravljena tudi veliko narediti. Pred kratkim sem začutila, da je čas, da se malo ustavim in poskrbim zase. Dolgotrajno razdajanje, poln urnik in prekratke noči so začeli puščati znake, ki peljejo v izgorelost. Še pravi čas sem prestavila v nižjo prestavo,« razlaga mlada ženska, ki nenehno poje. Večkrat se celo ne zaveda, da melodije niso samo v njenih mislih, temveč ji »uidejo« tudi na glas.
Preberite tudi: Alma Rekić se bo borila kot levinja. Kliknite TUKAJ!
Starši so že zgodaj začeli govoriti, da bo (z)operna pevka, ker je bila vedno prva, najbolj glasna in naredila marsikatero neumnost, samo da je bila deležna pozornosti. V otroškem zboru je začela pri osmih letih, nato je pela pri dekliškem, pridružil se mu je še odrasli mešani zbor. Vmes je končala nižjo glasbeno šolo klavirja in francoskega roga. Šest let je igrala rog v pihalnem orkestru, občasno je z orkestrom tudi zapela. Kmalu si je zaželela biti pevka solistka. »Leta 2009 sem se prvič prijavila na festival Etnokostel in zmagala. Zavedala sem se, da se želje uresničijo, če se močno potrudiš in ne čakaš, da ti želeno samo od sebe pade v naročje. Začelo se je študijsko obdobje, preizkusila sem se tudi v petju spremljevalnih vokalov. Poslala sem elektronsko sporočilo s svojimi posnetki Jadranki Juras in jo vprašala, ali me potrebuje. Bila je za in postala sem del njenega benda. Nato so me klicali Bilbi, Uroš Perić, Alenka Godec, Tinkara Kovač, Alya, Andraž Hribar, Samuel Lucas, Severina, Tony Cetinski … Udeležila sem se še dveh Slovenskih popevk in ene Narečne. Moj glas je v promocijskem videospotu Ljubljane, ki so ga predvajali med evropskim košarkarskim prvenstvom,« razlaga Lea, katere pesem je tudi del televizijske oglasne kampanje za trgovca.
Sorodna duša
Njena druga ljubezen je psihologija. Sprva si je želela biti psihologinja na kadrovskem področju, prva služba v osnovni šoli ji je pokazala, da se znajde tudi z otroki. »Ko sem kot učiteljica glasbe, zborovodja in svetovalna delavka za delo z Romi delala na šoli z otroki s posebnimi potrebami, sem zelo uživala. S septembrom sem se odločila še za pisanje magistrske naloge,« pravi sveže poročena gospa Praznik. Moža Matica je spoznala, ko se je, naveličana ljubljanskih pozerjev in na splošno nefunkcionalnih moških, pred dvema letoma s prijateljicami odpravila na četrti zaporedni večer festivala Urbano dejanje. »Druženje je bilo polno ženske energije, smeha in plesa, ki ga je nevsiljivo presekala skupina fantov. Naj jim bo, malo smo lahko družabne tudi z nasprotnim spolom. Ko bo prvi rekel kakšno neprimerno, lahko pobegnemo, sem si mislila. Potem sva si segla v roke. Matic – Lea. Pogovor je stekel, ugotovila sva, da imava veliko skupnih interesov in podobno službo. Potem me je peljal na plesišče. Njegov precej poseben plesni slog me je neizmerno zabaval, ob njem sem se takoj počutila varno, toplo in domače. Nekaj je preskočilo in odločila sem se mu dati še kakšno priložnost. Čez en mesec sta se najini družini že poznali,« pravi. Pred dobrim mesecem sta se poročila. »Še vedno imam težave pri podpisovanju z dodatnim priimkom,« se smeji Lea, Matic pa je ugotovil, da rdečelaska ni nedostopna princeska, samo rada je urejena, sicer pa preveč govori, se preveč na glas smeji, z veseljem kakšno ušpiči, poje in pleše, je nerodna in rahlo brez občutka (ljubkovalno: buldožer). »Obljubil mi je, da ničesar noče od mene, samo rad bi mi skuhal super večerjo ali kosilo in z mano poslušal svojo obširno zbirko muzike na vinilkah. Rekla sem ja in zdaj sva mož in žena.«
