Iskreno priznava, da je to zanjo izziv, s katerim se bo pogumno spopadla. In ne dvomimo o njenem uspehu. Še posebno ker ima ob sebi človeka, ki verjame vanjo in jo na njeni poti podpira. Z Borisom Cavazzo sta pred kratkim praznovala drugo obletnico poroke, in kot nam je v pogovoru razkrila Ksenija, se oba strinjata, da je ljubezen v zrelih letih drugačna, globlja in nadvse lepa.
Ksenija Benedetti se je na zadnji avgustovski dan poslovila od dolgoletnih sodelavcev. Slovo je bilo vse prej kot lahko. Potočili so tudi kar nekaj solza. »Bilo je težko in prisotne so bile solze, tri, štiri, pet, petnajst … Osemnajst let skupnega službenega življenja je kar dolga doba. Stkale so se vezi, ki ostanejo za vedno,« pravi prva dama slovenskega protokola in priznava, da, čeprav gre novim izzivom naproti, ve, da se ji bo po stari službi tožilo. »Ničesar ni mogoče iz življenja izbrisati. Vedno ostanejo vtisi. In teh osemnajst let tudi ne želim pozabiti, zakaj le. Pogrešala bom sodelavce, zagotovo. Veliko je tistih, ki me sprašujejo, kaj je vzrok za to odločitev. Sprememba okolja in sprememba dela, jim odgovarjam. Mislim, da je bil čas, da se od te funkcije poslovim.«
Preberite tudi: Zakaj takšne spremembe, Helena Blagne? Kliknite TUKAJ!
Težka odločitev je bila njena, čeprav se z možem vedno posvetujeta, in tudi tokrat sta se. Računata na to, da jima bo njena nova služba prinesla več časa za medsebojne odnose, krepitev zveze, čeprav, kolikor se pozna, ni popolnoma prepričana o tem. »Ne vem, ali bo prostega časa več. Že zdaj sem polno zasedena s predavanji na fakulteti in zunaj nje ter s svojo Akademijo za poslovni protokol. Bo pa moj nahrbtnik službenih skrbi bistveno lažji,« v smehu zagotovi.
Ksenija Benedetti je znana oseba že zaradi svojega dela, poleg tega pa je poročena še z legendarnim slovenskim igralcem Borisom Cavazzo. Ji gre ta prepoznavnost kdaj na živce? »Kaj za vas pomeni biti slaven? Jaz se s tem nikoli nisem ukvarjala niti obremenjevala. Svojo funkcijo sem vzela v zakup, tako kot tudi prepoznavnost. Veliko bolj kot to je pomembna odgovornost do dela, sodelavcev, družine.«
V karieri je srečala veliko ljudi in bili so dogodki, ki so se ji vtisnili v spomin. »Veliko jih je. Nazadnje ta, da mi je čistilka naših prostorov, potem ko je izvedela, da odhajam, rekla: 'Tako mi je žal. Veste, vi ste bili v vseh teh letih edini od funkcionarjev in visokih javnih uslužbencev, ki ste nas vedno pozdravili.' Za te besede sem bila gospe seveda hvaležna, a so me hkrati tudi razžalostile.«
Ksenija Benedetti je strokovnjakinja za protokol, zato nas je zanimalo, kaj jo pri ljudeh najbolj moti. »Imam dve izraziti protokolarni bolečini – tako v službi kot zasebno: zamujanje in neprimerna uporaba mobilnih telefonov. In to je tisto, česar nisem nikoli prebolela.«
Kaj pa Boris, čeprav je uglajen gospod, naredi tudi on kdaj kakšen spodrsljaj? »Eh, Boris pa teh znanj res ne potrebuje. Raje se kakšnemu trapastemu pravilu nasmejiva.«
Glede na pomembnost službe naj bi bila Ksenija precej zadržana gospa, tako v službi kot zasebno, a njeni prijatelji vedo, da še zdaleč ni tako. Tudi sama se ob tej domnevi samo nasmehne. »Haha, tudi v službi nisem bila vedno zadržana, kar vprašajte moje sodelavce, kaj šele zasebno! To so pač stereotipi, ki pri meni odpadejo.«
In da je res tako, potrjujejo njene tetovaže, ki si jih je dala narediti do zdaj. Seveda so bile dobro skrite, saj ji je protokol narekoval, da jih ne sme nikoli pokazati na kakšnem uradnem sprejemu. Zdaj teh zadržkov ne bo več toliko, zato nas je zanimalo, ali si bo morda privoščila še kakšno. Njen odgovor pa je kratek in jedrnat: »Ne, trije tatuji so dovolj.«
V novi službi bo Ksenija lahko preskočila tudi nekatere formalnosti, povezane z oblačenjem. »Verjetno bom pri oblačenju res malce bolj sproščena in ne vedno v nogavicah,« si oddahne. »Mislim pa, da sicer zdaj moje obnašanje v javnosti ne bo nič drugačno. Moj poklic zame ni bil taka težka, zadrta cokla, kot je bilo morda videti navzven. Ker sem našla tudi v njem dovolj sproščenosti, kadar je bilo to mogoče, seveda.«
Ker bo Ksenija službeno pot nadaljevala v Kopru, bosta z Borisom po novem razpeta med Ljubljano, kjer živita, in Koprom, kjer dela. »Sicer sva bila pa že zdaj veliko na Primorskem, saj sva oba Primorca.« Kako pa si bosta razdelila delo doma? »Odvisno od najinih službenih obveznosti. Vsak bo postoril nekaj. Je pa res, da Boris veliko bolje kuha, jaz pa pomivam posodo.« (smeh)
Kako pa je z ljubeznijo v zrelih letih? »Lepo, ampak drugače. Ko si malo bolj v letih, je lepo predvsem to, da se ne prepiraš več zaradi neumnosti in bolj prepoznaš, kaj je v življenju res pomembno. Ni več nekega divjanja samo zaradi divjanja, vse se nedolgočasno umiri. In v tem je pravi užitek.«
