Le kdo se ne spomni simpatične Nizozemke Simone Michielen, ki se je v letošnjem šovu MasterChef uvrstila na odlično tretje mesto in le za las zgrešila veliki finale. Ljubiteljska kuharica, ki jo kuhanje spremlja že od mladih nog, v Sloveniji živi že štirinajst let, zato prisega tudi na slovensko tradicionalno hrano, ki jo pripravlja na izviren in domiseln način.
Preberite tudi: Sin Valentine Smej Novak z makovo potico v prvi razred. Kliknite TUKAJ!
Simone Michielen smo obiskali na njenem domu na Rečici ob Savinji, kamor sta se z zdaj že pokojnim možem preselila pred štirinajstimi leti. Simone je svetovljanka, tako v načinu razmišljanja kot prilagajanju. »Moji prvi stiki s kuhanjem so bili pri štirinajstih letih, ko sem se prijavila na večerni kuharski tečaj. Tako navdušena sem bila, da sem se takoj vpisala v nadaljevalnega. Kuhala sem za konjiček in za prijatelje, po končanem študiju mednarodnega menedžmenta pa sem se zaposlila kot menedžerka v uspešnem podjetju, kjer sem delala vse dneve. Potem je prišel trenutek krute resnice. Diagnoza multipla skleroza me je res dotolkla, a nikoli nisem obupala.« Pustila je službo in se pridružila možu Arnoldu pri delu v njegovih restavracijah. »V nobeni od teh restavracij nisem kuhala, razen če je kdo od osebja v kuhinji zbolel. Zato niti ni bila težka odločitev, kako bova nadaljevala življenjsko pot. Prodala sva restavracijo in se preselila v Španijo. Najprej sva malo uživala, potem pa sem začela dobivati ponudbe, da bi kdaj kaj dobrega skuhala v kateri od vil, ki jih imajo na španski obali številni premožni ljudje z vsega sveta.« Ravno v tistem času pa je začela v njej tleti želja, da bi se preselila nekam v hribe, najraje v Alpe. »Zgodilo se je ravno leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije in se je o tem v medijih veliko govorilo. Želela sva kupiti hišo nekje med Kranjem in Mariborom in naša sva jo na Rečici ob Savinji. V soboto sva pripotovala, v nedeljo sva si jo ogledala, v ponedeljek kupila. Preselila sva se v novembru, v času, ko je največ dežja. In tudi takrat sva bila očarana,« se spominja Simone, ki je pred osmimi leti postala vdova, na moževo željo pa so ga pokopali na bližnjem pokopališču.
Srce ji je ukradel Nizozemec
Simone je zdaj spet našla ljubezen. Srce ji je spet ukradel Nizozemec. Roy, ki je zaposlen v vojski, sicer živi na Nizozemskem, a se pogosto videvata. »Jaz sem mesec dni v Sloveniji, dva tedna pa na Nizozemskem. Sicer pa tudi on pogosto pride v Slovenijo,« pojasni in doda, da čeprav svojih otrok nima, ji ni dolgčas, saj ima kar tri pastorke. Eno hčer je imel mož iz prvega zakona, dve sta Royevi – Simone in Bernardet. »Ravno tako je ime tudi meni, saj sem uradno Simone Bernardet.«
Njen priimek pa nas na trenutke spomni na kulinariko. Piše se namreč Michielen, in kdor malo na hitro prebere, bi kaj kmalu pomislil na Michelinove zvezdice.
Simone ima zelo razgibano življenje in snovi je že toliko, da bi lahko napisala knjigo. »Ne, to pa ne, oziroma kuharsko, z recepti. Na mnoge sem zelo ponosna, saj so moje jedi tudi žiranti večkrat pohvalili. Rada kuham iz naravnih in lokalnih sestavin. Vrta sicer nimam, a na srečo imam zelo radodarne sosede,« pojasni.
»Načrtov imam pa še veliko. Večkrat me kot gostjo povabijo v kakšno restavracijo, da kuham. Sicer pa sem se odločila, da bom ponujala posebna kulinarična doživetja. Ustanavljam društvo, v katerem se bodo družili ljubiteljski gurmani. Vsi, ki se bodo včlanili, pa bodo tudi člani Slow Food Slovenija, združenja, ki preverja in sledi izvoru sestavin, ki jih dobimo na krožnik.«
Prijetna kulinarična druženja pa bo Simone enkrat na mesec prirejala tudi na svojem domu. »Pripravila bom večhodni meni za največ dvanajst ljudi, vendar se več kot dva ne bosta smela poznati. Želim si, da se pri moji mizi sklepajo nova prijateljstva.«
Je pa Simone za kuhanje navdušila tudi pastorko, soimenjakinjo Simone. »Vse jo zanima in rada eksperimentira, ravno tako kot jaz. Z menoj je nastopila tudi v oddaji MasterChef. To je bila za obe zelo lepa izkušnja. Dobra kuharica pa je tudi moja mama, vendar ona kuha tradicionalne nizozemske jedi, ki so res zelo okusne.«