Banka Slovenije je v svojem zadnjem četrtletnem poročilu objavila, da imamo Slovenci ta trenutek kar 18,5 milijarde evrov prihrankov. V povprečju naj bi imel vsak Slovenec torej bodisi v nogavici bodisi na banki kar 9250 evrov. Nekateri več, nekateri manj, nekateri na žalost sploh nič. A dejstvo je, da zadnja leta prihranki Slovencev rastejo. In kaj Slovenci delamo z njimi? Spletna anketa ZPS je razkrila, da se večina kljub izjemno nizkim obrestnim meram še vedno odloči za depozit: kar 70 odstotkov anketiranih je potrdilo, da sami ali nekdo v njihovem gospodinjstvu poskuša prihranke oplemenititi z vezavo sredstev. Polovica jih ima odprt tudi varčevalni račun, tretjina vlaga v sklade, vsak peti denar hrani v nogavici. Toda podatki Banke Slovenije kažejo, da je vezanih vlog in depozitov vse manj, kar ob že omenjenih izredno nizkih obrestnih merah ne čudi.
Nizke obresti
Glede na podatke, ki jih je zbrala Zveza potrošnikov Slovenije, se obrestne mere za depozite gibljejo od 0,01 odstotka pa do največ 0,25 odstotka. To pomeni, da bi v primeru, da bi v banki vezali 5000 evrov za obdobje dveh let, na koncu zaslužili največ 12 evrov, najmanj pa skromnih 50 centov. Glede na to, da je bila inflacija v Sloveniji lani 1,7-odstotna in da si država želi inflacije okoli dveh odstotkov, vaš denar v bankah izgublja vrednost.
Kje bi zaslužili?
Krepko nad stopnjo inflacije pa se trenutno držijo dolgoročni donosi vzajemnih skladov. Po podatkih, objavljenih na spletnem portalu vzajemci.com, se vrednosti skladov večinoma višajo. Najbolj donosen sklad v zadnjih treh letih je Infond Technology, katerega vrednost se je povišala za kar 112,12 odstotka. To pomeni, da bi imeli ob vloženih 5000 evrih danes na trgovalnem računu 10.606 evrov. Na splošno so med najbolj donosnimi skladi tisti, ki vlagajo v tehnologijo. Od tega je seveda treba odšteti še provizijo in davke, a zaslužek je za te čase več kot lep. Donosnost večine skladov se giblje okoli 20 odstotkov v treh letih. Ob tem je treba poudariti, da vlaganja v sklade prinašajo tveganje in da se lahko situacija hitro spremeni.
Zlato in srebro
Vrednost zlata je v zadnjih dveh letih močno nihala. Od 38 evrov za gram se je povzpela na 39 evrov za gram v prvi polovici leta 2017, nato pa, z manjšimi popravki, začela padati. Danes je gram zlata vreden malo čez 33 evrov. Najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih je zlato doseglo leta 2012, ko se je približalo ceni 45 evrov za gram zlata. Nič bolje se ni pisalo srebru. To je bilo julija 2016 vredno kar 587 evrov za kilogram, nato pa do danes strmoglavilo na 411 evrov za kilogram.
Kriptovalute
Med tako imenovanimi kriptovalutami je še vedno najbolj popularen bitcoin, ki pa ima na trgu vse večjo konkurenco. Vrednost bitcoina se je po tem, ko se je nekaj časa zdelo, da ni meja njegovi rasti, umirila. Rekordna vrednost je bila skoraj 20.000 dolarjev za bitcoin, danes pa se vrednost giblje okoli 6650 dolarjev oziroma 5924 evrov za en digitalni kovanec. Čeprav je bitcoin zabeležil velik padec, pa bi v primeru, da bi vanj vložili natanko pred enim letom, še vedno zelo lepo zaslužili. Pred enim letom je bil namreč vreden le 4322 ameriških dolarjev oziroma 3720 evrov.
