Nataša Šemen je mlada učiteljica, ki se je odločila z javnostjo deliti svojo pretresljivo in navdihujočo življenjsko zgodbo. Po presaditvi srca je zaživela na novo, zato želi opozoriti na pomen darovanja organov.
Osebni arhiv
Kljub hudim preizkušnjam je Nataši uspelo končati študij in se zaposliti kot učiteljica.
Osebni arhiv
Čakanja na smrt ali življenja ni mogoče primerjati z ničimer, pravi Nataša.
Pri 16 letih so Nataši odkrili šum na srcu, nadaljnje preiskave pa so pokazale, da je okvara resna in da je neozdravljivo bolna. »Nekega dne sem se v šoli nenadoma zgrudila. Po nekaj stopnicah se mi je stemnilo pred očmi, obležala sem,« pripoveduje Nataša, ki ji je po tem dogodku kardiolog pojasnil, da bo potrebovala presaditev srca. Leta so minevala, Natašino življenje pa je bilo v primerjavi z njenimi vrstniki zelo suhoparno. Srce ji je vse bolj pešalo, zato so ji morali vstaviti defibrilator.
Možganska kap
Nataša je pri 30 letih doživela še možgansko kap, otrpnila ji je celotna leva stran telesa. Spremljale so jo hude bolečine v prsih, utrujal jo je že govor in ji jemal sapo. Leta 2016 so Natašo uvrstili na prednostno listo za transplantacijo srca. Ko je slednja končno nastopila, je bil za Natašo vesel dan: »Ni me bilo strah posega, v operacijsko sobo sem šla sproščena, nasmejana in zadovoljna.« Četrti dan po posegu je prvič začutila bitje novega srca. »Zdaj je bilo moje,« pravi Nataša, ki poziva ljudi, naj se odločijo za darovanje organov.
Osebni arhiv
