Novice Svet24

Arhiv Svet24

Miran Kerin, direktor ptujskega centra za socialno delo, je pred kratkim opisal vzroke za porazno statistiko: »Menim, da gre za dobro delo centra za socialno delo in policije. Imamo namreč ničelno toleranco do nasilja, vsak primer obravnavamo. Rekel pa bi tudi, da je eden izmed razlogov, seveda neopravičljiv, za visoke številke mentaliteta. Namreč za šankom še vedno velja prepričanje, da mora biti ženska tiho.« Tatjana Matjašič, ki letno sliši številne obupane in žalostne zgodbe prebivalcev ter prebivalk Podravja, je dodala: »Tudi ženske niso več tiho. Bolj so odprte. Številke so tudi plod našega dela, saj opozarjamo, da je nasilje ne glede na to, ali gre za fizično, psihično, ekonomsko, spolno, nekaj, česar ne smemo dopustiti. In do nasilja prihaja v družinah s takim ali drugačnim statusom, ne moremo reči, da je pojavnost odvisna od socialnega stanja.«

Zgolj v prvi polovici letošnjega leta so ptujski policisti izrekli 27 ukrepov prepovedi, zaznali so 35 prekrškov in 25 kaznivih dejanj s področja družinskega nasilja.

Število anonimnih klicev se je povečalo

Tako se je povečalo število anonimnih klicev, dolžnost centra in policije pa je, da vsako informacijo preverita. »Naša naloga je, da se opredeli nasilje, da se z žrtvijo pogovorimo, da ne prevzema odgovornosti za nastanek nasilja. Nudimo torej možnosti, da se člani družine odprejo oziroma zaupajo, da imajo možnost povedati, nasilje pomagamo opisati z besedami. Imamo namreč ženske, ki ne morejo spregovoriti. Nočejo se slišati, a ko to enkrat storijo, potem začne bruhati iz njih. Zakaj govorim o ženskah? Ker je še vedno čez 90 odstotkov žrtev nasilja žensk in otrok,« je dejala Matjašičeva. Da bi žrtve spoznale, da trpljenje in strah nista gradnika družinskega življenja, center za socialno delo žrtvam ves čas odpira možnosti življenja brez nasilja. »Treba je namreč vedeti, da nasilje nikoli ne usahne samo, kvečjemu narašča. Povzročitelj pridobiva moč, žrtev pa se temu toku prepusti, celo pripravi vse okoliščine, da se nasilje lahko izvaja. Ženska denimo umakne otroka, ker ve, da se bo ob uri vrnil domov pijan mož.« In eden izmed ukrepov, ki nudi zatočišče pred nasiljem, je varna hiša, drugi policijski ukrep je prepoved približevanja. »Povzročitelj se more po sklepu sodišča umakniti za 15 dni, vmes ima žrtev pravico podati predlog na sodišče za podaljšanje prepovedi za 60 dni. V tem obdobju je žrtev deležna pomoči centra, v katerem dobi informacije o ravnanjih in postopkih za zaščito. Žrtev poskušamo opolnomočiti, ji ponovno vliti samozavest, pomagamo ji, da se postavi na noge, saj ta fizična ločitev pomeni preobrat v življenju – ni še dokončna rešitev, je pa začetek spreminjanja. Občudujem ženske, ki spremenijo življenje – si poiščejo službo, zamenjajo okolje in zaživijo življenje. Seveda pa je odločitev o smeri življenjske poti odvisna od žrtve.«

Na brezplačni telefonski številki 080 11 55 so žrtvam nasilja v družini za svetovalni, informativni in anonimni pogovor na voljo strokovno usposobljene svetovalke za žrtve nasilja. 

Direktor centra je pojasnil, da niso stoodstotno uspešni in da se žrtve vračajo v stare življenjske tirnice, kar pomeni, da se zgodba nasilja pogosto ponovi. »Veliko je takih, ki se vračajo kot žrtve, in naj poudarim, da vedno dobijo podporo, morda še obsežnejšo kot prvič. Nimamo predsodkov, ne gojimo zamer, resnično delamo s srcem,« je dodala Matjašičeva. Čeprav torej živimo v času, ko modrice in podplutbe, poniževanja ter seveda druge oblike nasilje ostro obsojamo, pa je to še vedno prisotno, pogosto spregledano, prikrito.