Izročitev je Hrvaška zahtevala na podlagi meddržavne pogodbe o mednarodni pravni pomoč v kazenskih primerih, ki sta jo Zagreb in Sarajevo podpisala leta 2012. Za Mamićem so na Hrvaškem objavili tudi mednarodno tiralico, ker je pred izrekom sodbe pobegnil v Međugorje. Na Hrvaškem je za obsojence, ki jim je bila izrečena več kot petletna zaporna kazen, obvezen pripor, tudi če je sodba nepravnomočna.
Tožilka v BiH Gordana Bosiljčić je na prvostopenjski obravnavi prejšnji teden dejala, da pogoji za Mamićevo izročitev niso izpolnjeni, kar je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Kot je pojasnila, je poleg Mamićevega bosanskega državljanstva ovira tudi dejstvo, da sta državi pogodbo o sodelovanju podpisali novembra 2012, hrvaški organi pa Mamića bremenijo kaznivih dejanj pred tem datumom. Prejšnji teden je tožilka še dejala, da mora Hrvaška primer Mamić prepustiti pravosodju v BiH. To pomeni, da bi se s postopkom odslej ukvarjali tamkajšnji organi, vključno z zahtevo Hrvaške, da bi Mamić prestal kazen v BiH, če bo sodba pravnomočna.
Končno besedo o izročitvi bo imel sicer pravosodni minister BiH Josip Grubeša.
Osiješko sodišče je nekdanjega predsednika hrvaške nogometne zveze Mamića obsodilo v začetku junija, in sicer zaradi oškodovanja zagrebškega kluba za najmanj 15,3 milijona evrov in hrvaškega državnega proračuna za skoraj 1,6 milijona evrov.
Proti Mamiću je v Osijeku vložena tudi druga obtožnica zaradi finančnih malverzacij v Dinamu. Mamić je v nedavnem pogovoru za Dnevni avaz povedal, da si želi sojenja v BiH, ker ne verjame hrvaškemu pravosodju.
