S partnerico Moniko trenutno živita na Ptuju, zato bo tudi rodila v ptujski porodnišnici, od katere ju loči zgolj tri minute vožnje. Prešerne volje sta nas bodoča starša sprejela v njun dom.
Vedno nasmejani Filip Flisar kar sije od sreče in pričakovanja. Dobro pa se spominja tudi dne, ko je izvedel, da bo postal očka. »Bilo je oktobra in bil sem na treningu v Italiji. Ravno med kosilom mi Monika pošlje MMS. Bolj ko sem gledal, manj mi je bilo jasno. Poslala mi je namreč fotografijo in spodaj napisala: Dve črtici sta. Pojma nisem imel, kaj ti dve črtici pomenita, dokler mi ni razložila, da bova postala starša. Sprva je bil seveda šok oziroma ogromno presenečenje, ki se je čez nekaj trenutkov spremenilo v nepopisno veselje. Čutil sem, da moram nekoga poklicati in mu povedati. Nisem razmišljal prav dolgo in kot prvemu sem novico zaupal dobremu prijatelju in nekdanjemu tekmecu, Američanu Trevorju Ricioliju, ki se je novice zelo razveselil.«
Filip pravi, da šole za očeta sicer še ni opravil, a ima še nekaj časa. »Pri porodu bom zraven, z ali brez očetovske šole! Ne ustrašim se nobenega izziva. Bi bilo pa dobro, če bi jo opravil pravočasno. Izračunal sem, da imava z avtom do porodnišnice tri minute vožnje. Če bo gneča, pa lahko greva tudi s skuterjem, a v tem primeru bo vozila Monika,« se hudomušno pošali Filip.
Ne bo se branil previjanja
Filip in Monika imata že skoraj vse, kar potrebujeta za dojenčka. »Imava kar srečo, da so se oglasili iz trgovine Polna kahlica, ki naju je opremila z vsem, kar potrebuje dojenček. Sem bil pa več kot presenečen, saj se mi niti sanjalo ni, kaj vse potrebuješ za otroka in kako je drago. Ko sva izbirala voziček, so mi razlagali, to je sedež za v avto, to je športni del, tam je globoka košara … Še sanjalo se mi ni, da vse to sploh obstaja. Sicer pa sem si pridobil še nekaj znanja o dudah, stekleničkah, grelnikih …«
Filip obljublja, da se bo spopadel z vsemi obveznostmi, ki jih zahteva dojenček. »Dojiti sicer ne bom mogel, bom pa z veseljem kdaj previl oziroma zamenjal pleničko. Monika pravi, da bo te trenutke snemala in se pozneje smejala ob mojih grimasah.« Logično razmišlja tudi o neprespanih nočeh. »Če bo deklica veliko jokala, se bom umaknil v drugo sobo in se naspal, da bom spočit in bom lahko vsaj čez dan prevzel skrb za otroka, da bo lahko počivala Monika. Nima smisla, da ne spi nobeden od naju in se oba mučiva.«
Se je pa Filipu zdaj v pričakovanju otroka marsikaj spremenilo. »Vidim stvari, ki jih prej nisem. Ogromno nosečnic je, mamic z otroki, gledam vozičke in drugo opremo za otroke, igrače, oblekice … Izbranega imam tudi že poganjalčka, s katerim se bo učila prvih spretnosti s kolesom. Opažam pa tudi spremembe pri Moniki. Zdaj je bolj občutljiva kot sicer in včasih zaradi malenkosti privre na dan solzica, a so mi razložili, da je to značilno za nosečnice.«
Mama jima stoji ob strani
Vse bolj ga čudi tudi, kako je to malo, še nerojeno bitje v maminem trebuhu živahno. »Tako močno brca, da človek ne more verjeti. Zdi se, kot da bi bila v trebuhu cela artilerija, in ne zgolj drobcena punčka,« smeje se ugotavlja in komaj čaka, da bo dojenčico držal v naročju. Zaveda se, da bo mala princeska, za katero sta z Moniko že izbrala ime, a naj to ostane nekaj časa še skrivnost, prišla v zelo primernem času. »Vesel sem, da se bo rodila ravno v obdobju, ko bom doma in preden se bo začela sezona. Vesel sem, da bom Moniki lahko stal ob strani in ji vsaj v tistih prvih mesecih pomagal.« Na pomoč pa bo zagotovo priskočila tudi Monikina mama Darinka, ki je po poklicu babica, a ne bo vodila hčerinega poroda, ji bo pa v veliko oporo. »Mama mi vseskozi stoji ob strani in mi pomaga z nasveti. Glede poroda pa je prepričana, da bo katera od njenih kolegic dobro opravila nalogo, svoje pa bo dodal tudi Filip,« je prepričana lepa nosečnica Monika.
