David Urankar je športnik že od mladih nog, šport je del njegovega vsakdana in brez njega si ne predstavlja življenja. Če pozabi nanj za nekaj dni, takoj začuti, da mu nekaj manjka. Nekoč je bil državni reprezentant v atletiki in bobu, še vedno pa s fanti vsaj dvakrat tedensko igra košarko.
»Moje telo se je navadilo na šport. Imam pa na neki način tudi to srečo, da moj posel zahteva, da sem telesno dobro pripravljen in v vrhunski formi. Poleg košarke že nekaj časa vsaj enkrat na teden vadim z elektro-mišično stimulacijo. Oblečem jopič in hlače, ki sta pod elektrostimulacijo, in tako telovadim, vadba pa traja dvajset minut, namesto dveh ur v fitnesu. Tako prihranim kar nekaj časa.« Še vedno občasno sede v bob in seveda redno spremlja, kaj se dogaja na tem področju. »Vsako leto se dobimo z ekipo in odpeljemo kakšno vožnjo, to je bolj moj hobi program. Letos sem še posebno pozorno spremljal, kaj se dogaja, zaradi olimpijskih iger, spremljam pa tudi tiste, s katerimi smo še skupaj vozili in še vztrajajo v tem športu. Res je zelo lep in zelo hiter šport, poln adrenalina.«
