V uradu predsednika republike bodo na prazničen dan odprli vrata obiskovalcem, v nekaterih občinah bodo proslave in spominski pohodi.
Z njim se spominja ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je bila osrednja odporniška organizacija Slovencev v drugi svetovni vojni.
Osrednja državna proslava ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju je bila že v četrtek zvečer v športni dvorani v Kočevju. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je v slavnostnem govoru spomnil na lekcije iz zgodovine, ki jih ne gre pozabiti. Nauk za današnji dan pa je po njegovih besedah: z drugimi, ne proti drugim. Državljane je pozval, naj bodo "dostojni dediči vseh naših upornic in upornikov".
V okviru današnjega dneva odprtih vrat v predsedniški palači bo obiskovalce nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Pripravil bo tudi sprejem za člane Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Ogled predsedniških prostorov bo potekal pod strokovnim vodstvom med 12. in 14. uro. Pred palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
27. april
Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.
V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000, so pa bili zaradi dveh desetletij v ilegali najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.
Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboroženega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Oborožen odpor so začeli pripravljati mimo OF.
