Opozorilo je tudi na kršitev kazenskega postopka, ker so v času zaslišanja izvedencev izključili javnost, poroča Dnevnik, ki je neuradno pridobil sodbo.
Višje sodišče je kar se tiče izključitve javnosti s sojenja in poudarilo, da mora sodišče izhajati iz dejstva, da je prisotnost javnosti na sojenju pravilo, njena izključitev pa izjema. To pomeni, da mora razloge za izključitev javnosti razlagati restriktivno.
Varstvo obtoženčevih osebnih podatkov je sicer lahko razlog za izključitev, kadar podajajo mnenje izvedenci. A v konkretnem primeru že v preiskavi izdelanem in dopolnjenem izvedenskem mnenju komisije za fakultetna izvedenska mnenja ni bilo zaznati, da bi se razkrivali zaupni osebni podatki, s katerimi javnost ne bi smela biti seznanjena, časnik navaja ugotovitve višjega sodišča.
"Motiva za storitev kaznivega dejanja pa ni mogoče ugotavljati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, saj bi to pomenilo, da je umor iz ljubosumja mogoč le v primeru, če bi bilo pri storilcu podano patološko ljubosumje ali blodnjava motnja ljubosumnostnega tipa," je v obrazložitvi, ki jo povzema Dnevnik, konkretno navedlo višje sodišče. Že zaradi te ugotovljene kršitve, kot navaja časnik, je bilo treba sodbo razveljaviti, a je sodišče ugotovilo še druge pomanjkljivosti, na podlagi katerih je zaključke sodišča prve stopnje v tej sodbi postavilo pod vprašaj.
- Sodba Romanu Bajdetu za umor Lidije Škratek razveljavljena
- Babičin odvetnik nadaljuje kazenski pregon
- To je morilec, ki je zakuhal tragedijo, o kateri govori vsa Slovenija
Družinska tragedija se je pripetila v noči na 27. december 2015. Par je bil tedaj skupaj na koncertu v Velenju, kjer sta se sprla in pobotala. Ponovno sta se sprla na poti domov. Bajde je najprej fizično obračunal s partnerko, jo nato zadavil in čez nekaj časa mrtvo pripeljal pred tamkajšnji zdravstveni dom.
Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo tudi, da Bajde oškodovanki ni vzel življenja iz nizkotnega nagiba, torej ljubosumja. Tožilka pa je opozorila, da sodišče pri presoji verodostojnosti obtoženčevega zagovora, v katerem zanika ljubosumje, ni upoštevalo vseh na glavni obravnavi izvedenih dokazov ali pa se je oprlo le na tisti del izpovedi posameznih prič, ki je bil skladen z obtoženčevim zagovorom. Medtem je navedbe prič, ki so Bajdetovemu zagovoru nasprotovale, sodišče v veliki meri prezrlo, povzema Dnevnik.
Kot je še navedeno v izreku sodbe višjega sodišča, je jasno, da ljubosumje kot motiv ni nekaj osamljenega, ampak je reakcija posesivnega in že prej psihično ali fizično nasilnega moškega zaradi izgube nadzora nad partnerico. Pa čeprav naj bi, kot je ugotavljalo sodišče prve stopnje, oškodovanka dajala obtožencu različna sporočila. A te okoliščine bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju natančneje ugotoviti, še piše časnik.
