Kohlova druga žena Maike Kohl-Richter nasprotuje temu, da bi ga pokopali z nemškimi državniškimi častmi, za kar pa je sin iz Kohlovega prvega zakona dejal, da je "nevredno" očetove zapuščine.
Kohl-Richterjeva je že kmalu po smrti svojega moža zavrnila pogreb z nemškimi državniškimi častmi. Poleg tega se je odločila, da ga bo pokopala na pokopališču v nemškem mestu Speyer, kjer bo 1. julija potekala tudi pogrebna maša.
Speyer ali družinska grobnica?
Kohlov sin iz prvega zakona Walter je kritiziral odločitev, da očeta ne bodo pokopali z državniškimi častmi. "Zadnje odločitve po mojem mnenju niso vredne mojega očeta, Nemčije in Evrope," je dejal v intervjuju za nemški tednik Die Zeit. Želel je namreč, da bi očetovo krsto odnesli v Berlin, kjer bi se od njega poslovili z ekumensko mašo zadušnico in vojaškimi častmi pred brandenburškimi vrati. Tam je namreč njegov oče leta 1989 prisostvoval padcu berlinskega zidu, za kar je bil tudi med glavnimi zaslužnimi.
53-letni Kohlov sin se prav tako ne strinja, da ga bodo pokopali v Speyerju. Želi namreč, da bi bil oče pokopan v družinski grobnici v Ludwigshafnu, kjer ležijo tudi njegovi starši in prva žena Hannelore.
Druga žena nasprotuje tudi Merklovi
Pred pogrebno mašo se bodo nekdanjega nemškega kanclerja spomnili tudi z žalno slovesnostjo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, kjer bodo med drugim zbrane nagovorili nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.
Kohlova druga žena je sprva nasprotovala tudi temu, da bi na slovesnosti govorila Merklova. Želela pa je, da bi zbrane nagovoril madžarski premier Viktor Orban - eden zadnjih tujih voditeljev, ki jih je 87-letni Kohl sprejel.
Padec berlinskega zidu
Kohl, ki je umrl 16. junija, je bil nemški kancler med letoma 1982 in 1998, tedaj pa je igral ključno vlogo pri padcu berlinskega zidu in združitvi Nemčij. Poleg tega je bil s takratnim francoskim predsednikom Francoisom Mitterrandom snovalec maastrichtske pogodbe, ki je bila podlaga za oblikovanje Evropske unije.
Konec njegove politične kariere je zaznamovala afera zaradi spornega financiranja njegove Krščansko-demokratske unije (CDU). Na dan je namreč prišlo, da je CDU na skrivaj prejemala donacije, Kohl pa nikoli ni razkril imen donatorjev.
Na položaju predsednika stranke ga je leta 2000 nasledila njegova varovanka Angela Merkel, ki se je leta 2005 kot prva ženska zavihtela tudi na kanclerski položaj.
