"Bil je tak kot vedno, brez kakšnega sočutja, vse mora biti po njegovo... Ni se mogel brzdati, bil je tak kot vedno, ko se v nekaj zapiči in gre do konca," je opisal Ranko Railić. Sodišču je povedal, da sta z bratom odšla k očetu, da bi se pogovorili o dediščini po mami, očetu sta predlagala sporazum, da bi on obdržal vse parcele, stanovanje v Ljubljani ter vikend na morju, sinovoma pa prepustil hišo ob Ižanki, v kateri so živeli, vsaka družina v svojem nadstropju. Po besedah sina obtoženega je slednji tak predlog zavrnil in od sinov zahteval, da ga za vrednost polovice hiše izplačata.
Railić je obtožen, da naj bi 15. oktobra 2016 v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti zadavil svojo 61-letno ženo. Po uboju naj bi poklical policijo in reševalce, ki so jo poskušali oživiti, a jim to ni uspelo.
V verbalni spor so se po pripovedi sina Ranka zapletli tudi ob zahtevi obtoženega, da bi sin na obisk k njemu pripeljal svojo hčerko. Kot je dejal Ranko Railić, je očetu povedal, da to ni možno in da "stvari ne morejo več biti take kot prej, kot da se ni nič zgodilo", a jima je obtoženi odvrnil, da bo že našel njegove otroke in da se pred njim ne bodo mogli skriti.
"Oče se je doma obnašal tako, kot da smo vsi njegova lastnina, tudi do mame. Nesramnost z njegove strani, njegov ego, kot da si lahko vse privošči. Njegova izjava nama z bratom, da je mama dobila, kar si je zaslužila, o očetu pove vse," je sodnici Sinji Božičnik in članom senata povedal obtoženčev sin Ranko. Povedal je še, da je oče "samozavestno" zatrdil, da bo čez en mesec prišel ven iz zapora, ker da je bila mamina smrt samoobramba.
Na to pričanje sina se je oglasil tudi obtoženi in povedal svojo plat o srečanju s sinovoma. Sinu je med drugim očital, da si izmišljuje. Glede žene je dodal, da ga ni hotela poslušati in ga je hotela zapustiti. "Ko je šla do odvetnice, to je bilo nemogoče. Začela me je 'prcati' na različne načine," je opisal obtoženi.
Zavedal naj bi se svojega dejanja
Danes je sicer pričal še drugi izvedenec psihiatrične stroke, psihiater Dragan Terzič, ki ga je sodišče imenovalo, ker je želelo slišati še drugo mnenje o obtoženem Dragu Railiću. Prva izvedenka psihiatrije Mojca Zvezdana Dernovšek je namreč ocenila, da je Railić ženo zadavil v stanju začasne zamračenosti.
Psihiater Terzič, ki mu sodišče ni dalo v branje mnenja kolegice, temveč je le pregledal obtoženčevo zdravstveno dokumentacijo, mnenje psihologinje ter z obtoženim opravil pogovor, je nasprotno ocenil, da se je Railić zavedal svojega dejanja. Po oceni psihiatra Terziča Railić v tej zgodbi vidi sebe kot žrtev. Med njunim pogovorom je bil po besedah psihiatra sproščen, dobro razpoložen. Pri njem da ni odkril znakov psihotičnih bolezni, motenih kognitivnih funkcij ali kakega deficita, je dobro povprečno inteligenčno razvit.
Podobno kot že prva izvedenka Dernovškova je ocenil, da Railić sicer ima določene osebnostne karakteristike, tudi znake depresivne osebnosti in bi o njem že lahko govorili kot o mejni osebnostni motnji. Vendar je po oceni izvedenca Terziča obtoženi Drago Railić na večer smrti njegove žene, ko sta se skregala zaradi njene zahteve po ločitvi, ohranil zmožnost razumevanja. Reagiral je tako, kot je tudi sicer reagiral v konfliktnih situacijah - z ženo sta kričala in se žalila. Je pa tokrat po oceni Terziča v obtoženem prišlo do "kumulacije" vsega, kar se je med njim in ženo dogajalo skozi leta.
Na vprašanje sodnice o tem, ali je bil torej Railić v času, ko je ženo najprej udaril, da je padla na tla, nato pa jo 15 do 20 minut davil, dokler ni prenehala dihati, priseben ali morda v stanju začasne zamračenosti, je psihiater Terzič vztrajal, da se je Railić svojega dejanja zavedal. Po mnenju psihiatra obtoženi ni bil v tako hudem afektu, jeza, kreganje z ženo je bilo zanj nekaj običajnega. Railić in žena sta 25 let živela "kot pes in mačka", potem pa je prišlo nekaj (ženina zahteva po ločitvi), kar ga je pripeljalo do odločitve, da je fizično obračunal z ženo, je opisal psihiater. Po njegovi oceni tako ni nobenih znakov, da Railić ne bi vedel, kaj počne.
Sodnica je sklenila, da bodo na naslednji obravnavi 16. junija soočili mnenji obeh izvedencev - Terziča in Dernovškove.
