Novice Svet24

Izjave premierja Mira Cerarja gre razumeti kot neposreden pritisk na ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, da za pogajalsko mizo bolj prisluhne predstavnikom kapitala kot pa delavcev, so poudarili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Cerar je pred kratkim izrazil pričakovanje, da ministrica kmalu predlaga tudi spremembe delovne zakonodaje. "Če to pogosto izgovori premier, smo na to še zlasti občutljivi," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal prvi mož sindikata Dušan Semolič.

STA

"Ko politiki nimajo drugih razlogov, poudarjajo, da je trg dela nefleksibilen, da smo nekonkurenčni, da delodajalci zato ne zaposlujejo. Številke kažejo drugačno sliko," je prepričan izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko. Zadnja večja reforma trga dela je sicer začela veljati leta 2013. 

Pred zadnjo reformo in po njej

Zorko je predstavil več indeksov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pred letom 2013, torej pred sprejetjem zadnje reforme trga dela, je bil indeks varovanja redno zaposlenega zoper individualno in kolektivno odpoved 2,67, po reformi je padel na 2,39. Indeks varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi je takrat znašal 2,39, po reformi je padel na 1,99. Indeks fleksibilnosti ureditev začasnih oblik zaposlenosti je bil 2,50, po reformi pa je padel na 2,13.

"Če naredimo povprečje, ugotovimo, da je slovenska delovnopravna zakonodaja glede postopkov odpovedi na področju fleksibilnosti pod povprečjem, pred nami je zgolj šest držav, za nami jih je 15," je dodal Zorko in spomnil, da so po indeksih OECD manj fleksibilni trgi dela tako v Avstriji kot v Nemčiji in Franciji.

Podatki iz zadnjega poročila Inšpektorata RS za delo

Semolič dodaja, da tudi OECD zahteva, da se v Sloveniji dvignejo delavske plače. "Od leta 2008 do 2015 dokazljivo raste produktivnost več kot plače, torej prihaja do prelivanja bogastva, ki nastaja v prid kapitala, in ne v prid dela," je dejal.

Lani so zabeležili 6376 novih prijav zaradi kršitev delovne zakonodaje s strani delavcev, od tega 5342 s področja delovnih razmerij. Največ na področju kršitev izplačila plač - 5013, sledile so kršitve v zvezi z zaposlovanjem, ki jih je bilo 1916, 1732 na področju evidenc na področju dela in 1080 prijav socialne varnosti in na področju delovnega časa, počitka in odmorov.

"Raven spoštovanja delovnopravne zakonodaje, pravic delavcev se je v primerjavi s prejšnji leti znižala in je zaskrbljujoča," je opozoril Zorko. Navedel je primer, da je bilo leta 2008 na področju delovnih razmerij ugotovljenih 5464 kršitev, v letu 2011 pa kar 11.788. Po njegovih besedah to pomeni, da namesto reforme trga dela potrebujemo reformo inšpektorata za delo in da bodo delodajalci spoštovali pravice delavcev.

Izpostavil je, da moramo izboljšati delovanje inšpektorata za delo, in sicer z novimi zaposlitvami, saj število delovnih inšpektorjev po njegovem mnenju drastično pada. Zorko obenem meni, da bi morali sprejeti zakon, ki bi dal inšpektoratu za delo večja pooblastila ter sprejeti določbo, koliko časa naj preteče od prijave inšpektoratu do izdaje odločbe.

"Konkurenčnost gospodarstva se gradi z predvidljivo zakonodajo, ki se ne menjuje pogosto. Za investitorje je predvsem pomembna hitrost delovanja upravnih organov. Naj se torej skrajšajo postopki pridobivanja dokumentacije," je še dejal Zorko.