Čeprav je že leto in pol od njene smrti, se prav okoli nje vrti tožba zaradi hiše, ki jo je družina sklenila prodati, ko je potrebovala denar za Simonino zdravljenje. Do tega ni prišlo zaradi zapletov pri pogodbi, zdaj, ko Simona denarja iz več kot razumljivih razlogov ne potrebuje več, pa bi oseba, ki je prodajo zapletala, rada hišo vseeno kupila. Simonina otroka, ki sta njena dediča, hiše ne želita prodati!
Verjetno ste se že kdaj presenečeni spraševali, kako je mogoče, da je nekaj zakonito, čeprav ni etično. Ali kako je mogoče, da neki primer pride na sodišče, če se nam zdi povsem absurden. Ampak prepiri med sosedi so v Sloveniji nekaj običajnega, tako da so sodniki reševali že marsikateri primer, ki bi ga z malo zdrave pameti in empatije lahko rešili sami. Med takšne bi lahko uvrstili tudi primer Simone Weiss.
Ko je družini postalo jasno, da je Simonino zdravstveno stanje resno, so se odločili, da bodo za stroške zdravljenja prodali hišo na Brdu v Ljubljani, ki so jo sicer oddajali mami s tremi otroki. Prav ona se je tudi zanimala za nakup. Prodajo pa naj bi po naših podatkih preprečila soseda iz iste ulice, ki je po poklicu odvetnica in ki je uveljavljala predkupno pravico. Glede na to, da je bila Simona v res težkem položaju, seveda ne bi bilo težav, če bi hišo ta soseda tudi kupila, vendar posel menda ni bil sklenjen zaradi njenega spreminjanja prodajnih pogojev. Goran Šarac, Simonin mož, je tako v najtežjih ženinih trenutkih zbiral denar za presaditev v Padovi pri prijateljih. Stroški takega posega so namreč izjemno visoki – več kot sto tisoč evrov. Predstavljajte si torej družino, ki je iz sebe od bolečine, ko gleda ženo in mamo, ki je z vsakim dnem v vse slabšem stanju, ki upa, da bi ji lahko življenje rešila presaditev, za katero pa ne morejo dobiti sredstev iz prodaje nepremičnine, ker se je pač soseda odločila, da bi ona v tisti ulici imela dve, ne samo eno hišo …
Žal se je potem izkazalo, da je za pomoč Simoni prepozno. Da niti sto niti petsto tisoč evrov ne bi pomagalo, saj se je rak razširil že po vsem telesu. Mož Goran in otroka Rene in Simon so bili od hude žalosti v šoku. Simona je bila tista, ki jih je takrat tolažila, da se zanjo sicer življenje končuje, zanje pa da je poskrbljeno. Tudi tako, da bo hiša, ki ji nazadnje ni rešila življenja, njena dediščina za sinova. Simona je svojim najbližjim govorila, da si želi samo, da se v miru poslovi, ampak prav to je bilo nemogoče!
Dotična odvetnica naj bi namreč, potem ko naj bi zahtevala predkupno pravico s svojimi pogoji, v katere Simona ni mogla privoliti in je zato raje prekinila prodajo, začela s sporočili nadlegovati neposredno Simono in njeno družino! Med drugim naj bi gospa predlagala mediacijo – takrat, ko je Simona v hudih bolečinah umirala in so celo obiske v bolnišnici omejili na njene najbližje. Mediacija je sicer zakonita, vendar je vprašanje, ali je človeško, da človek sili v ta postopek osebo, za katero ve, da umira (ker gre za znano osebnost in tudi sosedo, ni dvoma, da je tožnica imela informacije o tem). Odvetnik Mitja Pavčič pravi, da mu je Simona v zadnjih dneh zaupala, da jo to nadlegovanje, medtem ko je ležala na smrtni postelji, strahotno izčrpava: »Prosila me je, naj storim vse, da se ta pritisk ustavi, zaplet razreši, da bo lahko brez skrbi zapustila ta svet.«
Čeprav je Simona konec leta 2015 umrla, odvetnica zdaj vztraja pri izpolnitvi prodaje. Njena otroka sta hišo podedovala, v njej nameravata v prihodnosti živeti, tudi zato, ker je bila na koncu taka Simonina želja. In ker sta ostala brez mame, se zdaj še toliko bolj oklepata vsega, kar je ostalo po njej. Odvetnica je mediacijo predlagala tudi takoj po Simonini smrti. Očitno v prepričanju, da bo Goran izgubo žene, s katero v 32 letih ni bil narazen več kot dve noči, prebolel praktično čez noč … Kar se seveda ni zgodilo, zato Goran januarja 2016 ni šel na mediacijo, saj bi bilo razpravljati o Simonini dediščini in njenih željah zanj preveč boleče. Ampak žal se bolečemu primeru Simonini trije mušketirje v prihodnosti ne bodo mogli izogniti.
