Zakaj se je sedemdesetletni Darko Gregorič iz Svetega Antona pri Kopru, ki je v preteklosti že sedel za rešetkami, odločil za krvavi pokol?
Darko Gregorič je v svoji na videz zapuščeni hiši živel sam. »Bil je bolj samotarske 'sorte'. Neprestano je hodil naokoli, v trgovine in predvsem v gostilne,« nam je povedala prebivalka Svetega Antona. Po poklicu je bil strugar, delal je v nekdanjem Iplasu Koper, bil pa je tudi v rezervnem sestavu milice do leta 1981.
Dva ropa pošte v Pobegih
Zaradi dveh oboroženih ropov pošte v Pobegih je bil v preteklosti tudi tri leta že za rešetkami. Med prestajanjem zaporne kazni so ga pazniki enkrat prepeljali prav v izolsko bolnišnico na ambulantni poseg. Že takrat je pokazal svojo agresivnost, ko je, potem ko so mu pazniki sneli lisice, napadel prav enega od njih. Udaril ga je s pestjo in začel bežati, drugi paznik ga je komaj zadržal. Za to dejanje je dobil tudi pribitek k svoji kazni.
Zapis sodelavca ubitega policista Iva Žnidaršiča
"Nikdar več ne bova skupaj patruljirala, nikdar več ne bova skupaj preživela praznične dnevne ... Ali nedeljske nočne ... In nikdar več me ne boš zamenjal, ko bom potreboval zamenjavo. Nikoli nisi rekel ne, vedno si bil pripravljen pomagati in narediti stvari, kot se to spodobi. Nikoli ti ne bom mogel vrniti tega vsega, kar si naredil zame, in nikoli več se ne bova skupaj smejala na račun ... (ki ga poznava samo midva). Upam, da boš počival v miru, in vedi, da sem s teboj. Ne bom te pozabil. Ostal boš v mojem spominu za vedno."
V zadnjih letih je imel kar nekaj težav. Umrla mu je mati, propadlo je njegovo podjetje. Imel je težave z alkoholom, pred časom pa naj bi mu odkrili raka prostate. A njegove težave nikakor ne upravičujejo dejanja, ki ga je storil v ponedeljek popoldne, po popivanju v enem izmed lokalov v Svetem Antonu. Takrat se je usedel v avtomobil in se odpravil v Izolo.
Iskal je urologa Martineza
Cilj? Izolska bolnišnica. V eni roki bergla, za hrbtom pa pištola. Naročen naj bi bil na okulistični pregled, a to ga ni najbolj zanimalo. Bolj ga je zanimalo, kje je eden najbolj priljubljenih izolskih zdravnikov, urolog Luis Guillermo Martinez Bustamante, ki je bil sicer tudi Gregoričev zdravnik.
Potem ko je 36-letni Martinez, mehiški državljan in oče dveh otrok, prišel do Gregoriča, se nekaj časa pogovarjal z njim in ga poskušal pomiriti, je 70-letnik hladnokrvno izvlekel pištolo in ga štirikrat ustrelil v glavo in prsni koš. V bolnišnici je zavladala panika, Gregorič (motiv za njegov napad na zdravnika naj bi bil povezan s predolgo čakalno dobo) se je odpravil proti izhodu, v tistem trenutku pa je iz nadstropja višje v pritličje prihitel policist, 43-letni Ivo Žnidaršič, ki je bil v bolnišnici po službeni dolžnosti – iskal naj bi dokumentacijo o neki prometni nesreči. Gregorič ga je zagledal in vanj usmeril pištolo. Najprej ga je ustrelil v hrbet, ko je policist obležal na tleh in se poskušal braniti ter izvleči svoje orožje, pa ga je 70-letnik ustrelil še enkrat. Zaradi strelnih ran je Žnidaršič takoj umrl.
Stanje drugega policista je stabilno
A tu se tragična zgodba še ni končala. Gregorič je ustreljenemu policistu vzel pištolo in odkorakal iz bolnišnice ter se pred njo za kakšno minuto usedel na klopco. Potem se je odpravil v avtomobil in nameraval pobegniti. Policisti, ki so prišli na kraj dogodka, so ga poskušali ustaviti, pri tem je Gregorič ustrelil še enega policista, 46-letnega Ljuba Kranjca, in ga huje ranil, sam pa je pozneje umrl v obračunu s policijo.
Martineza in Kranjca so takoj prepeljali v operacijsko sobo, po incidentu pa je v Izolo s helikopterjem odletel srčni kirurg Tomislav Klokočovnik z ekipo anesteziologov, ki je operiral ustreljenega zdravnika. »Uspelo nam je oskrbeti poškodbe po prsnem košu, a poškodbe po glavi so bile prehude. CT glave je v nadaljevanju tudi pokazal, da je zdravnik mrtev. Ni bilo več rešitve,« nam je pojasnil Klokočovnik in dodal, da je bil drugi poškodovani policist nato prepeljan v UKC Ljubljana, kjer je sledila operacija, njegovo stanje pa je stabilno.
Dober in zelo prijazen zdravnik
Martinezovi pacienti so povedali, da je bil zelo dober in prijazen zdravnik. Vedno si je vzel čas za paciente. Deloval je umirjeno in človeško. Ena od pacientk je strnila spomine: »Spomnim se, da me je pred leti sprejel zaradi urgentnega stanja. Čeprav je minilo kar nekaj let, se ga v živo spomnim, in čeprav sem bila takrat v zelo slabem stanju, me je sprejel in mi pomagal.« Pretreseni so tudi zaposleni v bolnišnici, ki so bili neposredno udeleženi v dogodku. Ena od zaposlenih je zapisala: »Kakšna tragedija. Bila sem pri oživljanju zdravnika in policista ter pri oskrbi drugega policista. Nisem v redu, po vsem tem ne morem biti v redu …«
