Gre za "velik korak" v smeri priprave oblasti in javnosti na spremenjene varnostne grožnje, je ob predstavitvi strategije poudaril nemški notranji minister Thomas de Maiziere. "Vsi upamo, da nam bodo prihranjene večje krize," je poudaril, a izpostavil, da je vseeno treba pripraviti državo na primeren in pameten način.
Načrt med drugim vključuje zahtevo, da si prebivalstvo naredi zalogo hrane in vode za primer izrednega stanja. Prav tako krepi zmožnosti zdravstvenega sistema.
Je pa de Maiziere zanikal navedbe medijev, da naj bi načrt omogočil vnovično uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, ki ga je Nemčija po 55 letih odpravila leta 2011. Za prebivalstvo predvideva zgolj izvajanje manjših nalog v pomoč vojski, kot so usmerjanje prometa, raznašanje pošte in zagotavljanje goriva in namestitev, je pojasnil.
Grožnja hibridnih napadov
Glede na gradivo notranjega ministrstva, ki je pricurljalo v javnost, je nova strategija civilne zaščite potrebna zaradi naraščajoče grožnje t. i. hibridnih napadov - kombinacije konvencionalnega ter kibernetskega in informacijskega vojskovanja.
"Spričo naraščajoče negotovosti moderne infrastrukture ter odvisnosti sodobnih družb od virov morajo biti civilna podpora vojski, utrditev trdnosti stavb in povečane zmožnosti zdravstvenega sistema prednostna naloga," izhaja iz dokumentov.
Opozicija: "Gre za podpihovanje strahu"
Nemška opozicija je predlagane ukrepe zavrnila in jih označila za podpihovanje strahu. Prav tako so sprožili spore v koaliciji kanclerke Angele Merkel, ki jo poleg njenih krščanskih demokratov sestavljajo še socialdemokrati, zaradi zgodovinske občutljivosti vprašanja obveznega služenja vojaškega roka.
Strategijo je nemška vlada pripravila po dveh terorističnih napadih, za katera je odgovornost prevzela Islamska država, in strelskem pohodu mladoletnika prejšnji mesec. Razmislek o varnosti je tudi posledica napetosti med Natom in Rusijo glede Krima oz. Ukrajine.
V Berlinu so strategijo civilne zaščite nazadnje revidirali leta 1995, kar je bila posledica vnovične združitve Nemčije po hladni vojni. Kot je danes poudaril de Maiziere, so z revizijo začeli leta 2012 in je zgolj naključje, da so postopek zaključili prav v času krvavih napadov.
Občutek ogroženosti narašča
Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je medtem v današnji izdaji objavil javnomnenjsko anketo, ki kaže, da se počutijo Nemci vedno bolj ogroženi, ko gre za njihov življenjski slog ali svobodno družbo.
Anketa Instituta za raziskave javnega mnenja je pokazala, da občutek ogroženosti med Nemci vztrajno narašča. Leta 2011 se jih je 29 odstotkov balo, da bi lahko bili žrtev kaznivega dejanja, danes pa tako čuti 64 odstotkov vprašanih.
Pri tem jih 77 odstotkov ocenjuje, da obstaja visoko tveganje nevarnosti radikalnih islamističnih skupin v Nemčiji, povzema FAZ. Anketo je institut opravil med 3. in 17. avgustom na vzorcu 1496 ljudi.
