Novice Svet24

Pa ne samo to, v svojem glavnem sporočilu je poudaril, da so žrtve nasilja tudi moški, ne samo ženske. Šlo je celo tako daleč, da so bile vpletene resne grožnje.

Profimedia

Klemen, star 43 let, ki z družino živi v okolici Šempetra pri Gorici, predstavi skoraj sedem let trajajoč zakon, ki ga ocenjuje za dobrega. V njem so se jima z ženo rodili trije otroci. Živeli so dobro in relativno umirjeno, z le manjšimi pretresi. Pravi, da so bili redko razdražljivi, pa še to zaradi običajnih stvari – od utrujenosti na račun napornih služb ter treh majhnih in živahnih otrok.

Spremenila se je

Prelomen trenutek se je zgodil nenadoma. Kot pravi, se je ženino obnašanje do njega spremenilo v enem večeru. Zakonska partnerica Šempetrčana je postala očitajoča, zadirčna, neprijazna in jezna. »Takrat sem imel občutek, kot da osebe, s katero živim že 10 let, sploh ne poznam. Postala je drugačna, zelo možata. Nepomembne dnevne spodrsljaje je v hipu spremenila v dramo. Zaradi majhnih stvari, ki so jo zmotile in jih je večinoma zakrivila sama, je nadirala mene, me žalila in včasih tudi fizično odrivala,« je zapisal.

Vrhunec je nastopil nekega poletnega dne, ko jo je odpeljal v službo. »Na začetku vožnje je govorila o krpi, ki je minuli večer nisem pospravil s kuhinjskega pulta. V resnici jo je zadnja uporabila ona in bi jo morala postaviti na svoje mesto, tako da nisem bil kriv tega, česar me je obtoževala. Pa tudi če bi to storil, se mi to ni zdela stvar, ki bi bila vredna tega, kar je sledilo,« navaja v pismu.

Prijavila nasilje v družini

Na račun krpe mu je pridigala celo uro, kolikor je trajala vožnja. »Zadirala se je, me med vožnjo grabila za roko, kar je bilo zelo nevarno, saj zaradi njenih posegov nisem zmogel ves čas uspešno kontrolirati prijema volana,« priča.

Kot nadaljuje, je ustavil na avtobusnem postajališču, jo grobo prijel za ramo in jo prosil, ker je maltretiranje postalo nevzdržno, naj preneha, saj da se nanj spravlja brez potrebe. Pot sta nadaljevala v tišini.Takoj, ko je prispela iz službe, je svoje izživljanje nad njim nadaljevala. »Povedala mi je, da je po jutranji vožnji odšla celo k zdravniku, da pokaže rdečino na rami od njegovega prijema. Obiskala je tudi na center za socialno delo in prijavila nasilje v družini; zaradi tistega močnejšega prijema rame v avtomobilu,« pojasni.

Obstal je šokiran

»Takrat sem mislil, da se bom sesedel, saj me je hudo prizadelo, kam je vse to pripeljalo, sploh ker je zgodbo obrnila na način, ki mi dela krivico. Žrtev sem bil jaz, ne ona. Nisem nasilnež, spoštujem žensko in zavedam se, da nasilje, ne psihično, v katerem sva pristala midva, ne fizično, ne pelje nikamor,« pove.

Podoben razmere so se menda še dlje časa nadaljevale. »Prišlo je celo do fizičnega prerivanja, ki ga je izsilila žena sama. Zdelo se mi je, da si prav želi klofute, ki je ni dobila. Jaz sem se samo branil, ker je malo manjkalo, da ne bi, če svojega telesa, ko me je porivala po hodniku, ne bi odrinil nazaj proti njej, zletel po stopnicah. Večkrat je tudi grozila, da bo odpeljala otroke in da jo ima, da bi me oklofutala ali porezala,« iskreno razkrije.

O nasilju v družinah v Sloveniji skozi številke

Statistični podatki kažejo, da so žrtve družinskega nasilja spolno in starostno definirane, kar pomeni, da so žrtve predvsem ženske, otroci in ostareli družinski člani. Moški se redkeje znajdejo v statistikah, ker so, ko govorimo o žrtvah, res v manjšini, a to ne pomeni, da nasilja nad njimi ni.

Njegovo sporočilo

»Želim povedati, da žrtve psihičnega in fizičnega nasilja niso samo ženske. Veliko sem o tem bral, govoril s psihiatri in drugimi strokovnjaki in ugotovil, da je še kar nekaj moških, ki so izkusili podobno,« dodaja na koncu pisma.

Pove še, da v naši družbi, ko govorimo o nasilju v drugi, nepričakovani, ne tako pogosti smeri – ženske nad moškim, je tabuizacija problematike toliko večja. Zahteval je ločitev in skrbništvo nad otroki. »Tudi njim škoduje to, kar doživljajo s strani njihove mamice, saj je naporna, neuravnovešena, zadirčna in konfliktna, zato se borim zanje,« poudarja sogovornik. »Za vse nas si želim le, da bi živeli v normalnem, zdravem okolju,« upajoč zaključi svojo zgodbo.