Marjan Mihelčič in njegova soproga Jelka, ki sicer živita v Novem mestu, vsak dan prihajata v Tomažjo vas, kjer skrbita za Jelkino rojstno domačijo. Tako je bilo tudi v ponedeljek.
Jelka je bila na vrtu, Marjan pa se je s kolegom Janezom ravno odpeljal na njivo.
NI IMELA KLJUČEV
Požar je prvi opazil sosed Jože Škof, ki je bil takrat na dvorišču. »Videl sem, kako je plamen skočil ven iz strehe. Ne morete verjeti, kako hitro ga je potegnilo po ostrešju. Takoj sem klical sovaščane gasilce, drugi sosed, ki je prav tako videl, kaj se dogaja, pa je klical 112,« pove in doda, da je Jelka takoj pritekla domov.
Ogenj na gospodarskem objektu so ukrotili gasilci PGD Tomažja vas, Škocjan, Bučka, Dobrava in GRC Novo mesto.
»Največja težava je bila, ker ni imela ključa od moževega avtomobila, parkiranega pri kozolcu, ki se ga je prijemal ogenj. Na srečo je on kmalu prišel domov in avto sam prestavil na varno,« je opisoval Škof.
OGROŽENA HIŠA IN KOZOLEC
Dan po požaru so na enem od vaških dvorišč gasilci čistili in zlagali cevi, s katerimi so prejšnji večer reševali, kar se je rešiti dalo. »Bilo je divje,« so bile prve besede poveljnika PGD Tomažja vas Primoža Kuma. »Požar smo opazili vaščani in še preden je bilo javljeno na 112, smo bili mi že tam. Vodo smo potegnili iz hidranta in izvedli dva napada. Iz našega društva nas je bilo sedem gasilcev, potem pa so prišli tudi drugi. Lahko smo samo reševali okoliške objekte, kozolec in hišo.«
ZGORELO 30 PANJEV
Marjan Mihelčič, med Novomeščani najbolj znan po svojem dimnikarskem podjetju, dan po nesrečnem dogodku še ni mogel dojeti, kaj se jim je zgodilo. Čeprav ne živi v Tomažji vasi, sta z ženo vsak dan tam, saj vzdržujeta kmetijo, na kateri imata kokoši in čebele. Kokoši so jo dobro odnesle, čebele pač ne, zgorelo je vseh 30 panjev, kolikor jih je imel tam.
Mihelčič se s čebelarjenjem ukvarja okoli deset let. Pojasnil je, da je imel v Tomažji vasi panje za vzrejo novih čebeljih družin, ima pa na drugih lokacijah še 200 panjev.
»V poslopju sem imel stvari za čebele, pa tudi vinogradniške pripomočke. Živine nismo imeli, tako da je bilo tu nekakšno skladišče.« Omeni, da se je ogenj tako hitro širil tudi zato, ker je bilo v poslopju vse suho, tam je bilo tudi veliko papirja.
Slaba izkušnja Mihelčičevih ni strla, Marjan je povedal, da nameravajo poslopje v najkrajšem času obnoviti.
