Listine so povezane z zasegom več kot dveh ton kokaina na jahti Maui v bližini urugvajskega glavnega mesta Montevidea oktobra 2009.
Urugvajski dokazi bremenijo osem od 15 slovenskih obtožencev, domnevnih članov mednarodne preprodajalske združbe. Člani skupine so sami v Južni Ameriki kupovali velike količine kokaina in poskrbeli za njegov prevoz v Evropo. S pomočjo manjših ladij naj bi drogo natovorili na čezoceanke, ki so drogo pripeljale do stare celine.
Po izpovedi srbskega skesanca Draška Vujoviča, ki je bil v združbi sprva zadolžen za Argentino, nato pa za Urugvaj, so drogo pakirali v Argentini. In prav organi iz te države so urugvajske kolege obvestili, da se na ladji Maui utegne znajti prepovedani tovor. V noči na 15. oktober 2009 so Urugvajci tudi našli več kot 2,16 tone zelo čistega kokaina, zaradi česar je danes pravnomočno obsojen Hrvat Anastazije Martinčič, ki je imel na slovenski obali najete nepremičnine in tudi več različnih vozil.
Danes so na sodišču prebirali dokumentacijo, ki so jo na zaprosilo slovenskega pravosodnega ministrstva poslali s kazenskega sodišča, specializiranega za organiziran kriminal v Montevideu. Med drugim so prebrali odredbe preiskovalne sodnice za tajno opazovanje Martinčiča, ki se je v Urugvaju predstavljal kot prodajalec jaht in finančnik.
Na jahti Maui, ki jo je kupil za 265.000 dolarjev v gotovini, so ga slabih 20 dni pred prijetjem opazili s štirimi Hrvati in Slovencem. Ko so organi zbrali dovolj dokazov in sumili, da je na ladji droga, je ista preiskovalna sodnica tudi podpisala nalog za preiskavo ladje in Martinčičeve hotelske sobe. Dan po podpisu naloga pa je že dobila poročilo o zasegu, izhaja iz dokumentacije.
Sodnica hoče, da se senat seznani z vsemi dejstvi
Sojenje se nadaljuje predvidoma prihodnji teden. Dokazni postopek je sicer razdeljen na štiri dele, v prvem delu obravnavajo urugvajske dokaze, sledili bodo še italijanski, srbski in slovenski.
Obravnave so razpisane vse do decembra in tudi ni pričakovati, da bi se postopek zaključil kaj bistveno prej, saj sodnica želi, da se senat, ki ne pozna spisa, seznani prav z vsemi dejstvi. Zaradi tega je tudi sprejela vse dokazne predloge, prav tako pa se bo v celoti prebiralo listine iz 27.000 strani obsežnega spisa, predvidenih je tudi nekaj zaslišanj.
Ker so naroki razpisani zelo pogosto, imajo nekateri odvetniki zaradi različnih drugih obveznosti težave s stalno prisotnostjo na sodišču. Vendar sodnice Andreje Sedej Grčar to ni prepričalo, da bi odpovedala katero od obravnav, saj da je zadeva prednostna in da mora o tem tudi pisati poročila na vrhovno sodišče. Odvetnikom pa je svetovala, naj na sodišče, takrat ko ne morejo sami priti, pošljejo katerega od svojih kolegov.
