Alibegović je opisoval okoliščine umiranja bolnice julija 2013. Pojasnil je, da je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da so z mešanico zdravil, ki so jih dajali, obvladali njene bolečine. Prav tako so bile njene vitalne funkcije nekaj dni pred smrtjo stabilne, dihala je sama. Na dan, ko je umrla, so ji dali dodatni morfij, ne da bi v zdravniški dokumentaciji navedli razlog za to. Koncentracijo morfija so ji v naslednjih urah zviševali brez ustreznih pojasnil oz. indikacij, spremembe njenih vitalnih funkcij pa so sovpadale z višanjem koncentracij morfija. Bolnica je nato umrla.
Kam je šlo ostalih 12 ampul morfija?
Ob preučitvi knjige, kjer so evidentirali predpisovanje narkotikov, je Alibegović opazil, da se je v zadnjih treh dneh na ime omenjene bolnice izdalo 18 ampul morfija, medtem ko je po njegovih izračunih bolnica prejela šest ampul. Nikjer pa ni zabeleženo, kam je šlo ostalih 12 ampul morfija.
Radan je na to odgovoril, da bolnici ni dal morfija zaradi bolečin, pač pa zaradi težav z dihanjem. Da je imela bolnica težave z dihanjem, po Alibegovićevih besedah ni bilo zabeleženo v medicinski dokumentaciji, pač pa je bilo na temperaturnem listu zabeleženo, da so bile vse vitalne funkcije stabilne in približno enake kot dan poprej.
Radan je nato predlagal prestavitev zaslišanja, sodni senat pa je temu ugodil. Po besedah sodnika Martina Jančarja so se tako odločili, ker je Radan izpodbijal trditve Alibegovića, ki sodijo v strokovno področje, sodišče pa ne more vedeti, kdo ima prav, zato bodo Alibegovića zaslišali v prisotnosti avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla.
Mati ni hlastala za zrakom
So pa kot priči danes zaslišali sina in hči omenjene bolnice. Hči je bila ob bolnici, ko je umrla. Povedala je, da se ne spomni, ali je njena mama ob smrti dihala sama ali preko aparatov. Na materino dihanje ni bila pozorna, je pa dejala, da je bila mati mirna in da ni hlastala za zrakom. Prav tako se ji ni zdelo, da bi jo bolelo.
Radan je bil po njenih besedah ves čas ob postelji, ko je mama umirala, prav tako nekaj medicinskih sester. Zdravnik pa da je ves čas stal pri nogah bolnice, torej kakšen meter stran od aparatur, na katere je bila bolnica priključena.
Hči bolnice je tudi povedala, da ni nikoli govorila z mamo, kakšna je njena želja glede opustitve zdravljenja oz. njena mama ni nikoli rekla, da si želi skrajšanja življenja, če bi jo hudo bolelo.
Po smrti njene matere sta z Radanom govorila tudi o morebitni obdukciji. Pojasnil ji je, da če bo obdukcija odrejena, bo trajalo dlje časa do pogreba, in da ni treba odrediti obdukcije, če tega ne želi. Na koncu je podpisala, da ne želi obdukcije.
Je kalij stekel v bolnika?
Na današnjem naroku je pričal tudi predstojnik inštituta za sodno medicino Jože Balažic, ki je tudi predsedoval strokovni komisiji za strokovni notranji nadzor nad dvema primeroma smrti Radanovih bolnikov.
Balažic je danes dejal, da so pri nadzorih ugotovili, da Radanovo ravnanje ni bilo v skladu z etičnimi in strokovnimi smernicami. Niso pa se mogli odločiti, ali je je kalij v bolnika res stekel ali je tekel mimo, kot to trdi Radan. Čeprav se tega sprva ni spomnil, pa je pozneje potrdil, da so ocenili, da je verjetnost, da je bolnik dobil kalij, večja, kot pa da je infuzija tekla mimo bolnika.
V policijski preiskavi je Balažic dejal, da na inštitutu niso kompetentni, da izdelajo strokovno mnenje o vzrokih smrti bolnikov. Ob tem je tožilka Katarina Bergant opozorila, da so vseeno prevzeli izdelavo še treh strokovnih nadzorov nad smrtmi Radanovih bolnikov, po tistem, ko je Balažic že to izjavil.
Balažic je danes tudi zanikal, da bi kdaj rekel, da kriminalisti preiskujejo okoli 40 smrti, pod katere "se je podpisal" Radan. Balažic je sicer to zapisal v opravičilu za odsotnost s seje odbora DZ za zdravstvo 12. marca lani, prebral pa jo je takratni strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker.
