Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) sicer primerjava letošnjega in lanskega obdobja (januar - avgust) kaže na zmanjšanje števila prometnih nesreč (za štiri odstotke) ter minimalno povečanje števila prometnih nesreč s telesno poškodbo (za odstotek). Je pa v osmih mesecih letošnjega leta na slovenskih cestah umrlo skupaj 85 udeležencev cestnega prometa, kar je 16 več kot v lanskem primerjalnem obdobju.
Kot pojasnjujejo na agenciji, je število umrlih udeležencev višje predvsem zaradi izjemno slabega stanja varnosti v juliju 2015. Tedaj je namreč v nesrečah umrlo kar 27 ljudi oziroma 20 več kot v juliju 2014. Na to je sicer vplivalo več dejavnikov, pojasnjujejo na agenciji, od povečanega števila vozil do visokih temperatur. Zaradi katastrofalnega julija je sicer stanje varnosti cestnega prometa slabše od statistične napovedi AVP, po kateri naj bi do konca avgusta letos umrlo 67 udeležencev cestnega prometa.
V letošnjem osemmesečnem obdobju sicer izstopa povečano število ranljivih udeležencev v prometu. Do konca avgusta je namreč umrlo 11 pešcev oz. 83 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju leta 2014. Podobno stanje je pri voznikih motorjev in motornih koles, saj jih je do konca avgusta umrlo 22 oziroma 69 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju 2014. Povečanje števila umrlih beležijo tudi pri kolesarjih, saj jih je do konca avgusta umrlo 13 ali 44 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju 2014.
Največ udeležencev v cestnem prometu je v prvih osmih mesecih leta 2015 umrlo v Osrednjeslovenski regiji, in sicer 21 oziroma 25 odstotkov vseh mrtvih v letošnjem letu. Se je v nekaterih regijah močno povečalo število žrtev cest: v Jugovzhodni Sloveniji za 133 odstotkov, v Goriški, Savinjski in Zasavski regiji pa za sto odstotkov. Se je pa po drugi strani število mrtvih za 50 odstotkov zmanjšalo v Obalno-kraški regiji.
Med vzroki za prometne nesreče so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Zaradi omenjenih vzrokov je namreč umrlo 81 odstotkov vseh žrtev prometnih nesreč. Največje povečanje zaznavajo pri neupoštevanju pravil o prednosti.
Potem ko se je v letu 2014 nakazoval pozitiven trend glede vožnje pod vplivom alkohola, saj se je tedaj število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola zmanjšalo za 21 odstotkov, pa je statistiko letos pokvarilo ponovno povišanje tovrstnih nesreč, za štiri odstotke. Število umrlih v prometnih nesrečah, ki so povzročili alkoholizirani povzročitelji, pa je naraslo kar za 109 odstotkov.
