Ljubljančanka se je prva med slovenskimi atleti vpisala v knjigo svetovnih rekordov. Davnega 5. septembra 1964 je v Celju, takrat kot članica Kladivarja, 80 metrov z ovirami pretekla v 10,5 sekunde. Istega leta je bila na olimpijskih igrah v Tokiu najuspešnejša jugoslovanska atletinja. V peteroboju je zasedla peto mesto s 4790 točkami, za kolajno pa je zaostala le za 156 točk. Bila je tudi udeleženka olimpijskih iger 1960 v Rimu.
Blizu medalji je bila Stamejčičeva tudi leta 1962 na evropskem prvenstvu, kjer je z jugoslovansko štafeto na 4 x 100 m osvojila četrto mesto, v mnogoboju je bila šesta.
Od atletike se je poslovila zaradi poškodbe kolena, kljub temu pa je bila ena najbolj vsestranskih slovenskih atletinj vseh časov. Več kot stokrat je izenačila ali izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, na 80 metrov z ovirami, 100 in 200 metrov. Osvojila je tudi 11. naslovov balkanske prvakinje in 18. naslovov državne prvakinje v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslavije.
Bloudkovo nagrado je dobila leta 1985, prav tako zlato plaketo IAAF za svetovni rekord. Od leta 2012 je tudi članica Hrama slovenskih športnih junakov.
