Damir se lahko pohvali še z eno festivalsko nagrado, ki jo je prejel leta 2012 na Darfestu na Hrvaškem. Mladega pevca so opazili glasbeni producenti s prostora bivše Jugoslavije, zato je tudi prišlo do sodelovanja z megazvezdnikom Sergejem Ćetkovićem; ta je zanj napisal čudovito hit pesem Druže moj, s katero se je predstavil na Sunčanih skalah.
Kdaj bo torej novi spot za pesem Druže moj?
Dobra pesem si zasluži tudi dober videospot, zato premišljeno izbiram, katera ekipa bo sodelovala pri ustvarjanju.
Vedno imate skrbno izbrane fotografije. S kom sodelujete?
Pri svojih fotografijah se poskušam potruditi, kolikor se da. Imam srečo, da je moj brat odličen fotograf, ki mi z veseljem priskoči na pomoč in ustvari res dobre slike.
Pesem Druže moj je v hrvaškem jeziku. Ali to pomeni, da ste se odločili ... opustiti slovenske tekste?
Ne bom opustil slovenskega jezika in ustvarjanja v slovenskem jeziku. Je pa pesem Druže moj v hrvaščini napisana z razlogom, saj v tem jeziku nagovoriš velik del poslušalcev na območju Balkana; tako te lažje razumejo, še posebno če nastopiš na takšnem glasbenem festivalu, kot so Sunčane skale v Črni gori. Če bi imel priložnost nastopati nekje, kjer govorijo angleško, bi posnel pesem v angleščini; treba se je prilagoditi.
Ste imeli s tem težave? Tako pri sebi?
Na samem začetku sem bil malo v zadregi, kako bodo poslušalci v Sloveniji sprejeli mojo pesem v hrvaščini, ampak zdaj vem, da je takšna skrb čisto odveč.
Gradite kariero zunaj Slovenije? Septembra imate že koncert v Umagu.
Lahko povem, da je res tako. Moja velika želja je, da bi enkrat lahko koncertiral po vsem Balkanu, tako kot balkanski glasbeniki koncertirajo pri nas. Počasi se prebijam; vem, da bo moja pot do uspeha zelo težka, ampak vse to delam z veliko ljubezni in želje, tako da verjamem v svoj uspeh.
Veliko bo potovanj ... Sicer radi potujete?
Kot sem dejal, verjamem v svoj uspeh. A imam tudi veliko srečo, sploh v teh časih, da imam tako dobro menedžerko, Rajko Meše, ki gradi vso mojo kariero, zato tudi imam takšne nastope in sodelovanja na Balkanu.
Znova pa ste sedli v šolske klopi?
Ja, res je. Sicer ni nič povezano z glasbo, a je moja želja še iz srednje šole, da bi se izšolal za maserja, refleksoterapevta in fizioterapevta.
Kako to?
Želja o tem je v meni počasi rasla, zdaj sem bolj zrel in prepričan, da je to res zame. Lahko priznam, da me je, še preden sem sedel v šolsko klop, čisto navdušil nad alternativno kitajsko medicino Dr. Lee, ki me je tudi zdravil zaradi težav z sinusi.
Ali to pomeni, da bodo vaše stranke le ženske?
To je težko določiti oziroma ne ravno pametno, saj tudi v trgovini ne prodajajo samo enega kruha. Ko bom imel diplomo, bom šele videl, kdo vse bo prihajal k meni pod/v roke.
Tega se zagotovo veselite ... (smeh) ...
Vesel bom vsake resne stranke, če bodo v večjem številu ženske, pa tudi ne bo nič narobe. Tako bom lažje združeval glasbo z delom, ki me prav tako osrečuje.
Ali ste timski človek ali solo igralec?
No, če se vrnem nazaj h glasbi, kot sem že povedal, imam srečo, ker imam takšno menedžerko. Brez nje se mi ne bi odprla glasbena pot na Balkan. Sem timski človek, ki se zelo zaveda, da v glasbenem poslu ne moreš delati solo; mogoče tukaj pri nas še nekako, na Balkanu pa ne.
Kakšen je vaš jutranji ritual?
Oh, za zdaj še ne takšen, kot bi si želel, ampak delam na tem, da bo nekoč drugače in po mojih željah.
Kaj pa pred nastopom?
Pred nastopom se še malo opevam in ogrevam glasilke, potem pa akcija.
Ali dobivate kakšna darila od oboževalk? Morda kaka povabila, kavice, srečanja, namige ...
No, tudi to se kdaj zgodi, da prejmem povabilo za pijačo. Niso zdaj tisti časi, kot so bili pred desetimi leti, ko sem bil v fantovski skupini V.I.P. in so nas po nastopih »obmetavali« z medvedki. Publika in poslušalci so se spremenili. Vsi smo malce bolj odrasli.
Na glasbenem facebook profilu ste kar aktivni. Ali odgovarjate vsem oboževalkam?
Odgovarjam, kolikor lahko – redno. Včasih odgovorim z zamudo, a poskušam biti dosleden. Aktiven sem toliko, kot je treba, da ni moteče, ker nisem tip glasbenika, ki bi na FB objavljal kar nekaj, samo da je. Včasih tudi po več dni namenoma ne objavim nič.
Ali vas osvajajo tudi fantje? Kako se izmažete?
Do zdaj še nisem imel takšnih trenutkov ali pa jih sam nisem prepoznal. Vsakemu, ki si želi z menoj komunicirati, sem pripravljen prisluhniti, še posebej na nastopih. A znam postaviti mejo, do kam lahko zaide pogovor.
Ali se znate razjeziti?
Tako kot vsak izmed nas znam biti jezen. Vse je odvisno od dane situacije.
Kaj vas običajno spravi iz tira?
Včasih malenkosti, včasih pa mora biti res velika zadeva, da se razjezim. Tisti, ki me poznajo, vejo, da sem po naravi miren, ampak ko me postaviš v slab položaj, prevlada temperament. To imam po očetu.
Kakšen je vaš odnos do denarja?
Ja, delati moram premišljeno, da lahko nekako izpeljem zadane cilje. Časi niso ravno prijazni, da bi denar razmetaval ... sem kar preudaren.
Ga hitro zapravljate?
Ne, nisem zapravljivec.
Kaj bi bil vaš večji nakup, če denar ne bi bil težava?
Hiša po mojih željah.
Ali ste bili navihan otrok? Se spominjate kakšnega fantovskega dogodka, ste kaj ušpičili ... mulci v vaši soseski?
Res sem bil navihan in še hiperaktiven otrok. Povsod me je bilo dosti. Zato sem marsikaj tudi ušpičil. Enkrat sem svojemu prijatelju snel »ketno« s kolesa, da je moral peš ob kolesu domov iz Tivolija, samo zato ker je bil celo pot hitrejši od mene (smeh).
V enem od intervjujev ste dejali, da je bil vaš največji kritik oče. Ali se morda obračate nanj še vedno, kljub temu da ga ni več med nami?
Res je bil. Bil je glasbenik, zato me je tudi lahko kritiziral in usmerjal. Še vedno se pred vsakim nastopom sprašujem, kaj bi on naredil drugače.
Ali vam je morda ostal v spominu kak njegov nasvet?
Ja, seveda. Ne biti samo glasbenik.
Če bi se ponovno rodili, ali bi znova izbrali to pot?
Zagotovo bi izbral glasbeno pot.
Kaj je pravzaprav vaše poslanstvo?
Očitno glasba, morda pa še kaj drugega? Vem samo to, da trenutno srčno rad nastopam in osrečujem druge, kolikor se pač da. Seveda tudi sebe!
Kaj vam pomeni glasba?
Veliko mi pomeni. To je poseben svet, kjer se res dobro počutim, in si želim, da bi trajal še vsaj sto let.
