Črna kronika

Zakaj je pogorelo Mercatorjevo skladišče?

STA/J.P.
13. 5. 2015, 15.52
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Pri preiskovanju vzrokov požarov pomagajo tudi forenziki. Kot je za STA pojasnil direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija Franc Sablič, je zahtevnost preiskovalnega dela odvisna od velikosti pogorišča. Preiskovalno delo pa se pri primerih, kot je bil torkov požar Mercatorjevih skladišč, začne, še preden je požar pogašen.

Božidar Kolar / Svet24

Strokovnjak gre lahko na pogorišče šele, ko je požar pogašen in se območje ohladi, pravi Sablič. Pri tako obširnih zadevah, kot je bil torkov požar v Mercatorjevem skladišču za sveži program v Zalogu, kriminalisti že v času požara poberejo izjave gasilcev. "Te izjave nam že lahko povedo, kje je bil ogenj najbolj silovit, ko so začeli gasiti. Poberejo tudi izjave zaposlenih, ki so bili evakuirani - vsak nekaj vidi, morda kje se je začelo kaditi. Za preiskovalca je pomembno, da dobi čim več informacij," je pojasnil.

Preiskovalci skušajo tudi na podlagi sledi gorenja na vratih, oknih, po sajah, globini zgorenosti lesenih delov in še česa ugotoviti, iz katere strani se je požar razširil. Kot pravi, skušajo preiskovalci dobiti shemo napeljane elektrike, saj je prav elektrika pogosto vzrok požara, in predvsem izvedeti, kaj se je nazadnje v objektu delalo.

"V konkretnem primeru Mercatorja imamo informacijo, da so se izvajala neka dela - želeli bomo izvedeti, kakšna dela konkretno, na kateri lokaciji, na podlagi tega pa čim bolj locirati, ali je tam kak stroj, kak priklopljen del, skratka čim bolj ožiti in priti v center požara," pravi direktor forenzičnega laboratorija. "Če je šlo za proizvodni objekt, skušajo preiskovalci izvedeti, kateri stroji so bili prižgani, kaj je bilo vklopljeno, ali so gorele luči ... V tem primeru, ko je šlo za skladišče, bomo hoteli vedeti, ali so bile luči prižgane, kje so bile prižgane," potek dela še opisuje Sablič.

Ob tem kot primer izpostavlja nedeljski požar v garažah v ljubljanski Šiški: "Naš strokovnjak je po izgorenosti avtomobilov in vrat skušal ugotoviti, v kateri garaži naj bi začelo goreti in se je od tam požar širil." Preiskovalci skušajo torej med preiskavo najprej ugotoviti, kje je bil sam center požara ter podati mnenje, kaj je vzrok požara.

Na vsako pogorišče gre po besedah Sabliča komisija, ki jo sestavljata dva kriminalista, policisti, ki izprašajo ljudi, ter tehnični del - običajno dva kriminalistična tehnika policijske uprave, ki začneta s tehničnim delom ogleda. Kriminalisti jima pri delu pomagajo z zbranimi izjavami in se poskušajo prebijati do centra požara.

"Dovolj so dva ali trije tehniki. Če gre za bolj zahtevno zadevo, pokličejo tudi strokovnjaka Nacionalnega forenzičnega laboratorija, morda strokovnjaka kemijske stroke, če se sumi na požig, ali strokovnjaka elektro stroke, če se sumi, da je vzrok požara električna instalacija. Skratka, ustrezen strokovnjak gre na kraj ali pa se določene aparature zavarujejo in pošljejo k nam, mi pa skušamo ugotoviti tehnično, kaj je vzrok," opisuje Sablič.

Kot pravi, je trajanje preiskovanja odvisno od mnogih dejavnikov. "Če vse zgorim, je drugače, kot če gre za začeten pojav. Če se hiša popolnoma sesuje, je zelo težko preiskovati, težko je tudi, če ni nobenih prič".