Črna kronika

Miro z velikim balonom peljal ljudi v smrt

tr
12. 5. 2015, 16.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Do osem let zapora je zakonodajalec predvidel za povzročitev splošne nevarnosti, kar tožilci očitajo balonarju Miru Kolencu iz Velenja. Nesreča se je zgodila na Ljubljanskem barju 23. avgusta pred skoraj tremi leti in je terjala šest življenj.

STA

Po dolgotrajni preiskavi je tožilstvo vložilo obtožnico zoper 46-letnega balonarja Mira Kolenca. V tej mu očitajo povzročitev splošne nevarnosti, za kar je zakonodajalec predvidel do osem let zapora. Po mnenju organov pregona je Kolenc odgovoren za eno najhujših nesreč v zgodovini balonarstva, ki se je pripetila 23. avgusta 2012. Tragedija je terjala šest življenj, 14 jih je bilo huje ranjenih, 12 pa lažje.

Potniki so vzleteli z največjim balonom v srednji Evropi in strmoglavili na Ižanski cesti na Ljubljanskem barju. Tega dne se je Kolenc malo pred 7. uro odpravil na komercialni polet. V zrak je vzletel s travnika pri ljubljanskem Brdu. Željnih poleta se je v košari nabralo 32 ljudi. Po skoraj uri poleta je balon ob pristajanju na Ižanski cesti na Barju treščil ob tla. Odbilo ga je in nato dvignilo. Zatem je spet udaril ob tla in trčil v drevo. Zajeli so ga ognjeni zublji. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci s kar devetimi reševalnimi vozil iz reševalne postaje UKC Ljubljana, 12 ekip pa iz sosednjih enot nujne medicinske pomoči. Manjkali niso niti reševalni psi. Marjan Buh, oče pevke Neishe, ki je preživel nesrečo, je po njej izjavil: »Tistega jutra in nesrečnega balona ne bom pozabil nikoli. Predvsem pa ne strahu, ki sem ga doživel ob pristanku. Ni denarja, da bi moral še enkrat to prestati.«

Facebook

Napačna tehnika pilotiranja

Po letu dni so preiskovalci dognali, da neposredni vzrok tragedije tiči v napačni tehniki pilotiranja balona v pristajalni fazi. Med posrednimi vzroki so omenili nespoštovanje predpisov s področja letenja s toplozračnimi baloni, pomanjkljivo meteorološko pripravo na izvedbo leta in neupoštevanje vremenskih razmer v času poleta. Vremenoslovci so že uro pred poletom za območje prestolnice napovedali možnost neviht. Ob vzletu pa bi moral opaziti nevihtne oblake, a poleta ni preklical. Med drugim naj ob pristanku naj ne bi potegnil vrvi za zasilno pristajanje, ni zaprl ventila za dovod goriva … Preiskovalci so še ugotovili, da pilot do dneva nesreče ni izpolnil zahteve iz odločbe letalskega nadzornika, po kateri bi moral opraviti zdravstveni pregled glede zahtev z vidom.

Balonar je tragedijo obžaloval in zatrdil, da je vse potekalo po pravilih. Glede vremenske napovedi je dejal, da jo je redno spremljal; napovedi so bile po njegovih besedah dobre in vreme tudi med poletom brezhibno. Poleg tega ni dobil podatka o prihajajoči fronti. Ko pa je zagledal oblake, se je odločil za čimprejšnji pristanek. Ob tem je ocenil, da ni potrebe za zasilnega.