Kot piše časnik, si je Rudaš od junija 2009 do konca februarja 2011 kot predsednik društva Forum romskih svetnikov prilaščal denar, predviden za plačilo sejnin in drugih aktivnosti svetnikov. Petim upravičencem ni izplačal sejnin, ampak je 2480 evrov pospravil v svoj žep. Računovodskemu servisu Finthink pa je od junija 2009 do konca marca 2012 posredoval lažne izjave, naročilnice, blagajniške izdatke in potrdila o izplačilih, saj denarni zneski niso bili izročeni upravičencem, je po navedbah Dela razvidno iz obrazložitve sodišča.
Rudaš je zatrdil, da ni kriv očitanih kaznivih dejanj in da se bo na odločitev sodišča pritožil. Kot član Sveta romske skupnosti in član murskosoboškega občinskega sveta ne namerava odstopiti, saj gre po njegovem prepričanju "le za kaznovalni nalog sodišča, na katerem glavne obravnave sploh ni bilo". Kot pravi, pričakovanje, da bi odstopil iz moralno-etičnih razlogov, ni utemeljeno, ker niti številni župani s podobno izrečenimi kaznimi doslej niso odstopili in še naprej opravljajo svoje delo.
Rudaševe nepravilnosti je ugotovila in kriminalistom prijavila takratna blagajničarka društva Verona Ratko. Rudaš jo je po poročanju Dela razrešil s položaja blagajničarke, ker menda ni dobro opravljala svojega dela, nanjo pa so letele tudi žaljivke in grožnje.
Ratkova ni hotela povedati nobenih podrobnosti o početju svojega nekdanjega šefa z obrazložitvijo, ker da se "preveč govori in piše o Romih". Nekdanji šentjernejski romski svetnik Silvester Jurkovič, ki mu Rudaš ni izplačal 80 evrov za sejnino v Trebnjem, čeprav je izplačilo navedel na naročilnici, je prepričan, da bi moral Rudaš nemudoma odstopiti z vseh javnih funkcij, ker da je zlorabil zaupanje ljudi. Nasprotno pa meni predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič, ki je prepričan, da mu do pravnomočnosti sodbe nihče ne sme ničesar očitati.
Predsednica sveta romske skupnosti Janja Rošer je izrazila presenečenje, saj o razsodbi ni obveščena, zato je tudi ni hotela komentirati. Je pa opozorila na poslovnik sveta romske skupnosti, v katerem je določeno, da je njihov član izključen, če je obsojen na več kakor pol leta zapora. Tudi direktor urada za narodnosti Stanko Baluh zadeve ne pozna, zato je noče komentirati.
Romski aktivist pogojno obsojen zaradi poneverbe, odstopil ne bo
Murskosoboško okrajno sodišče je zaradi kaznivega dejanja poneverbe, ponareditve ali uničenja poslovnih listin na pogojno zaporno kazen štirih mesecev in pol obsodilo znanega romskega aktivista Darka Rudaša. V zapor mu ne bo treba, če v dveh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. Sodba še ni pravnomočna.