Zvoki lomljenja, na podlagi katerih se je domnevalo, da je počilo vetrobransko steklo, naj bi bili posledica poskusov fizičnega vdiranja v kabino. Domnevajo, da se na zvočnem posnetku iz pilotske kabine sprva sliši nežne trke, s katerimi naj bi osebje skušalo prepričati kopilota, naj jih spusti v kabino. Strokovnjaki pravijo, da ima posadka pod normalnimi pogoji kodo za nujni dostop, s katero je mogoče prekoračiti mehanizem zaklepanja, a le če jim tega nekdo namerno ne onemogoči iz notranjosti kabine. Dogajanje pred vrati je iz kabine mogoče opazovati prek vgrajene varnostne kamere.
Tovrstne varovalke so bile v večino letal nameščene zaradi terorističnih napadov 11. septembra, da bi ugrabiteljem letal preprečili dostop do pilotske kabine. Kapitan leta 4U 9525 Patrick S. je kabino zapustil, domnevajo, da se je odpravil na stranišče. Zadnje ugotovitve zato vzbujajo sume, da je 28-letni kopilot nemškega rodu Andreas Lubitz letalo namerno strmoglavil, saj naj bi se slišalo, da v minutah pred padcem mirno diha v mikrofon, je povedal francoski tožilec Robin Brice. Na tej točki je Lubitz s sistemom krmiljenja letala sprožil njegov spust, kar je mogoče storiti le ročno.
»Njegov namen je bil uničiti letalo. Smrt je nastopila takoj. Letalo je v goro priletelo s hitrostjo 700 kilometrov na uro,« je povedal Brice in dodal: »Potniki se verjetno do zadnjega trenutka niso zavedali, kaj se dogaja, saj so kriki na posnetku slišni šele v zadnjih sekundah.«
Brice je dejal, da je posnetek na začetku poleta zabeležil pogovor med kapitanom in kopilotom Lubitzem. Slednji se je sprva odzval vljudno, nato pa postal osoren v trenutku, ko je kapitan začel rutinski postopek branja navodil načrtovanega pristanka letala.
Kopilotovi motivi neznani
Brice je nemške preiskovalce zaprosil za podatke o Lubitzevem profesionalnem in zasebnem življenju. Mediji medtem že odkrivajo podrobnosti iz njegove zasebnosti, nemška policija je zato že zaščitila njegov dom, o njem pa je spregovoril tudi Peter Ruecker, član jadralnega kluba, v katerem je Lubitz izpopolnjeval svoje znanje, preden je postal profesionalni pilot. Ruecker trdi, da je Lubitza nazadnje videl jeseni in da tedaj ni kazal znakov depresije. Lubitz je sicer postal pilot pri GermanWingsu neposredno po profesionalnem urjenju in zgolj 600 preletenih urah. Tožilec Robin si sicer ne dopušča spekulacij o Lubitzevih motivih: »To je storil iz razlogov, ki jih ne poznamo, sklepamo lahko le, da je letalo namerno uničil.«
