Črna kronika

Hude duševne težave

ja
5. 3. 2015, 19.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Včeraj je na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča znova sedel 40-letni Zlatko Zagorc iz Novega mesta, ki je 30. aprila 2013 pod vplivom alkohola (0,52 miligrama v litru izdihanega zraka) povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl 18-letni Lenart Krevs. Svoje ugotovitve sta tokrat predstavila dva izvedenca – cestnoprometne in psihiatrične stroke.

ja

Usodnega dne, bilo je malo pred deveto zvečer, je Zagorc z osebnim avtom BMW X6 peljal od Karteljevega proti Veliki Bučni vasi in v slabo preglednem ovinku po levi strani pripeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat s svojim skuterjem pravilno pripeljal 18-letni Novomeščan Lenart Krevs. V silovitem trčenju je najstnika odbilo 30 metrov daleč in zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl.

Povzročitelj je vozil prehitro in pod vplivom alkohola (0,52 miligrama v litru izdihanega zraka), v njegovem telesu pa so našli tudi sledi prepovedane droge. »V urinu je bila dokazana prisotnost kokaina, kar kaže na uživanje te droge pred dogodkom, v krvi pa čiste substance kokaina nismo zaznali. Na podlagi rezultata ni mogoče trditi, da je vozil pod vplivom kokaina, ki bi vplival na vožnjo, saj te droge v krvi ni bilo,« je na prejšnji obravnavi povedala Alenka Kuštrin Samba z Inštituta za sodno medicino, ki je skupaj z Gordano Koželj izdelala poročilo o toksikološki preiskavi. 

Izvedenec za prometne nezgode Ivan Prebil je izračunal, da je Zagorc v času nesreče vozil najmanj 102 kilometra na uro, Krevsova hitrost pa je bila 45 kilometrov na uro; na tistem delu Ljubljanske ceste v Novem mestu je dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro. Prebil, ki trdi, da je po trku Zagorc zaviral, je pri svojem izračunu upošteval več dejavnikov – sledi na vozišču, poškodbe vozil, klanec in pojemke. Na slednje sta imela obtoženec, ki je tokrat priznal, da je zapeljal na nasprotni pas, in njegov odvetnik Dejan Rituper največ pripomb. Ker vsak od dejavnikov vpliva na izračunano hitrost, ki je na koncu odločilna pri določitvi kazni, bo Rituper skoraj zagotovo prihodnjič predlagal dodatno izvedeniško mnenje prometne stroke, sploh ker je bilo Prebilovo že drugo. Prvo je izdelal Iztok Ciglerič, ki je Zagorcu naračunal okoli 20 kilometrov na uro nižjo hitrost, a je žal umrl in svojih ugotovitev ni mogel pojasniti na sodišču.  

tjg, arhiv DL

Izvedenec psihiatrične stroke Jože Jakopič pri obdolženem ni našel znamenj, ki bi nakazovala osebnostno motnjo ali agresivnost. »Ta dogodek je pri njem sprožil hude duševne težave, ki so kot diagnoza označene kot reaktivna anksiozna tesnobna motnja, pozneje se je razvila prilagoditvena motnja. Gre za posledice zelo stresnega dogodka, ki pomeni neprestan občutek stiske, depresivnost, oteženo socialno funkcioniranje,« je povedal psihiater in dodal, da je Zagorc prejel psihoterapijo in je dobival tudi antidepresive. Na vprašanje višjega državnega tožilca Bojana Avbarja, ali je oseba, ki se ji zgodi tako hud dogodek, bolj prizadeta zaradi škodnega dogodka ali strahu pred kaznijo, je odgovoril, da sta pri obtožencu trenutno oba občutka zelo močna. »Kazen je pri njem povezana tudi z obremenitvijo njegove družine,« je dejal Jakopič, ki ne zanika možnosti, da je oseba, ki zlorablja alkohol in uživa prepovedane droge, osebnostno urejena.

Obtožba Zagorcu očita kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu, za kar kazenski zakonik predvideva zaporno kazen do 12 let; na predobravnavnem naroku je višji državni tožilec zanj v primeru priznanja krivde predlagal osem let, a se to ni zgodilo. 

Obravnava se bo nadaljevala 27. marca, ko naj bi na predlog Zagorčevega odvetnika znova zaslišali izvedenko Alenko Kuštrin Samba.