V naše uredništvo smo prejeli klic bralca, ki je menil, da velik del krivde za tragedijo v Celju nosi Center za socialno delo Šentjur. Razlog? Po besedah klicatelja naj ne bi ukrepali, kljub jasnim opozorilom, da razmere v družini niso povsem urejene in otrokom prijazne. »Zdaj bodo otroci sicer živeli pri starih starših, ki sta čudoviti osebi, a žal prepozno. Otroci bi bili srečnejši, če bi iz te družine odšli prej,« je bil jasen klicatelj. Na CSD Šentjur so nam odgovorili, da je žrtev s centrom za socialno delo sodelovala v zvezi z urejanjem medosebnih odnosov v družini in da jih je konec lanskega leta podrobneje seznanila z težavami, s katerimi se je srečevala v odnosih. Zatrdili so še, da je bila podana prijava o nasilju in da so skupaj z žrtvijo pripravili varnostni načrt, ki se je tudi že začel izvajati, a je naposled sledil tisti usodni dan.
Grozljivi podatki
Precej grozljivi pa so podatki nasilja v družini, s katerimi je včeraj postregla policija. Na leto obravnavajo več kot tisoč primerov tovrstnih dejanj. Lani so na primer obravnavali 1558 kaznivih dejanj nasilja v družini, v letu 2013 pa 1539. Najpogostejši ukrep, ki ga izrečejo v takšnem primeru, je izdaja prepovedi približevanja povzročitelju nasilja. Teh izdajo okoli tisoč na leto. A je še bolj zastrašujoč podatek, da prepoved približevanja krši kar ena tretjina vseh, sankcije pa so, glede na posledice, ki jih lahko takšna kršitev prinese, v posmeh žrtvam – 300 evrov ali pa policijsko pridržanje, ki traja največ 12 ur.
Pravočasno ukrepanje
Graf: Število izdanih prepovedi približevanja na leto
Leto
Število prepovedi približevanja
2010
1080
2011
1034
2012
894
2013
932
2014
1046
Četudi žrtev sama ne prijavi nasilja v družini, so to dolžni storiti strokovni delavci (zaposleni v zdravstvenih ustanovah in šolah), in to ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti, še posebno če obstaja sum, da je žrtev nasilja otrok. Pomembno vlogo v takšnem primeru odigrajo centri za socialno delo, ki nudijo pomoč žrtvi in povzročitelju nasilja – s ciljem čimprejšnje odprave neposredne ogroženosti in skrbi za žrtvino dolgoročno varnost z reševanjem njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja. Policisti so ob zastrašujočih podatkih, ki so po njihovem mnenju le vrh ledene gore, poudarili še svoje prizadevanje, da bi čim bolj skrajšali svoj odzivni čas. Kot so dejali, je namreč v primerih nasilja v družini nesprejemljivo govoriti o nekajurnem ali celo nekajdnevnem odzivnem času, saj gre pogosto za minute.
»Zdaj bodo otroci živeli pri starih starših, ki sta čudoviti osebi, a prepozno. Otroci bi bili srečnejši, če bi iz te družine odšli prej.«
