Gledano z vidika mednarodnih tokov prepovedanih drog je zato pomen Slovenije kot tranzitne države nesorazmerno velik, če ta pomen primerjamo z velikostjo njenega notranjega trga, povpraševanja na njem in kupne moči prebivalstva, ocenjuje policija.
Policisti ugotavljajo, da je že tradicionalna balkanska pot, po kateri se prevaža droge, postala dvosmerna, tudi tihotapljenja je več. V države EU se prevažajo heroin in kanabis, vedno bolj pa tudi kokain. Sintetične droge in predhodne sestavine za izdelavo drog pa se prevažajo na vzhod. V evropskem dela Turčije se balkanska pot naprej razdeli v tri veje, na južno, srednjo in severno balkansko pot.
Za Slovenijo je po ocenah policije zlasti pomembna srednja balkanska pot, ki pelje preko Turčije, Bolgarije, države nekdanje Jugoslavije in Slovenije v države zahodne Evrope. Na tej poti pa ne potuje le droga, temveč potekajo tudi drugi kriminalni posli in aktivnosti. Slovenske kriminalne združbe tihotapijo in prodajajo vse vrste prepovedanih drog.
Kot pravijo na policiji, je slovenski mamilarski trg relativno tradicionalen in na njem prevladujejo konoplja, heroin in kokain. V zadnjih letih se v večjih urbanih središčih zaznava tudi večjo prisotnost sintetičnih drog. Urbana središča imajo ključno vlogo tudi pri distribuciji drog, saj se v njih oskrbujejo kriminalne združbe in kriminalno aktivni posamezniki, ki delujejo na lokalni in ulični ravni.
Problematika prepovedanih drog s seboj prinaša in tudi generira še dodatne deviantnosti. Z ulično preprodajo in uživanjem drog je dostikrat povezano denimo nasilje v družini, klasična kriminaliteta od vlomov in ropov do raznih goljufij in nasilnih kaznivih dejanj, prometna varnost, varnost javnega reda in miru. Policija te pojave označuje za sekundarni kriminaliteti, ki pa skladno s problematiko prepovedanih drog narašča.
Pred dnevi zaseženih 175 kilogramov kokaina je eden največjih zasegov te droge v samostojni Sloveniji. Droga, ki so jo zasegli na počivališču Povir v dveh tovornjakih s sadjem, bi bila na ilegalnem tržišču vredna med pet in sedem milijonov evrov, v primeru prodaje na drobno pa do 14 milijonov. Poleg 39-letnega Srba, ki je vozil enega od tovornjakov in je zdaj v priporu, policija išče še drugega, za zdaj neznanega voznika.
O večstokilogramski najdbi mamil so policisti nazadnje poročali leta 2011 ob zasegu 350 kilogramov konoplje na Gruškovju. Lani največji zaseg se je zgodil na Obrežju, našli so 23 kilogramov konoplje, predlani pa Gruškovju tri kilograme manj te iste droge. Prav tako na Gruškovju so leta 2010 našli in zasegli deset kilogramov heroina, največji zaseg heroina v zadnjih letih - 27,5 kilograma - se je leto pred tem zgodil prav tako na Gruškovju. V istem letu, torej 2009, so na Obrežju zasegli 125 kilogramov konoplje.
Cena za gram heroina se na ulici po podatkih policije giblje med 20 in 50 evri, za kilogram preprodajalci odštejejo med 10 in 25 tisočaki. Dražji je kokain, za katerega morajo uživalci odšteti med 35 in 120 evri za gram oziroma preprodajalci med 20 in 55 tisočaki za kilogram.
Najcenejši so amfetamini in marihuana. Slednja stane med štirimi in desetimi evri za gram ter med 1300 in 4000 evri za kilogram. Cena grama amfetaminov znaša med pet in 30 evrov za gram ter 1500 do 3500 evrov za kilogram. Tabletka ekstazija uživalce stane med tremi in desetimi evri. Cena tisočih tabletk pa se giblje med 1500 in 5000 evrov.
Število kaznivih dejanj, ki se uvrščajo v člen kazenskega zakonika o neupravičeni proizvodnji in prometom s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo drog, je bilo v zadnjih letih največ leta 2009, takrat so jih policisti našteli 2096. V kasnejših letih se je številka vselej vrtela med 1500 in 1700, letos pa utegne odstopiti od povprečja. Samo v prvi polovici leta 2014 je bilo namreč takih kaznivih dejanj 1298.
