Bila je deževna noč in nad avtocesto se je vlekla megla. Že take razmere same po sebi kličejo k nevarnosti. Ko se slabi vidljivosti pridružita še neprimerno križišče in alkohol, je tragedija skoraj neizogibna. To se je zgodilo tistega usodnega dne. Z Branislavom Mačkom smo se dobili v Ločici ob Savinji na sončen dan, ki niti malo ni spominjal na nesrečne dogodke izpred nekaj več kot petih let. V javnosti se je ponavljala zgodba, ki se je slišala nekako takole: »Branko Maček je pod vplivom alkohola zapeljal na avtocesto na napačni strani in se zaletel v nasproti vozeči avtomobil s štirimi potniki. Trije so umrli, sovoznica je preživela.« Še pogosteje slišan stavek je bil: »Maček je pijan ubil tri osebe.« A kaj razen medijskega linča Mačka smo odnesli od tega? Bore malo. In prav zato, da opozorimo na prepotrebne spremembe, je Maček spregovoril za naš časopis. Pogovor je začel z drhtečim glasom in tresočo roko. Nedvomno gre za težko življenjsko zgodbo, ki se ne bi smela zgoditi.
»Več kot pet let je že od nesreče. Čas je, da se zadeve zaključijo, tudi zaradi svojcev, vsaka stvar v zvezi s tem te spominja na to tragedijo, te udari vsakič znova,« je začel pripovedovati Maček in nadaljeval: »Tudi jaz sem žrtev nesreče, ne glede na to, kako se to sliši. Če bi lahko kakorkoli pomagal, da bi bilo drugače, bi vedno naredil, da bi bilo drugače. A nazaj časa ne morem zavrteti.«
Preberite več v petkovi izdaji časnika Svet24!
